S fotoaparatom in strumnim korakom po Sloveniji – Stari Celjski grad

Nadaljujemo s serijo potopisnih opisov krajev z naslovom S fotoaparatom in strumnim korakom po Sloveniji – ki jih bo vsako sredo za vas pripravil gospod Boris Jurak. (intervju z njim najdete na https://vfokusu.com/intervju-boris-jurak-nemirni-sportni-duh-ki-potuje-in-raziskuje/) Veselimo se odkrivanja »(manj) znanih in čudovitih slovenskih krajev«.

Romantičen, zapeljiv, mogočen, temačen, strašljiv, celjski … Vse to je Stari grad Celje. Predstavlja obvezno destinacijo za vse obiskovalce Celja ne glede na to, od kod prihajajo. Mogočni grad z obzidjem, ki že stoletja vlada na griču nad mestom, vas bo že od daleč pustil brez besed.

Ko ga boste obiskali, vam bo v spominu ostal za vedno.

Slika 1:  Stari celjski grad

Stari grad Celje se nahaja v neposredni bližini mesta Celje.

Do njega lahko pridemo peš iz mestnega jedra ali pa se pripeljemo po cesti do urejenega parkirišča pred gradom.

Najstarejša omemba Celjskega gradu izhaja iz leta 1322 »purch Cylie«, kasneje pa so ga omenjali pod imeni »vest Cili« (1341), »castrum Cilie« (1451), »gsloss Obercili« (1468) ipd. Značilno je, da se je ime »Obercili« – Gornje Celje pojavilo šele po izumrtju roda grofov Celjskih. Prvotno se je imenoval grad Celje.

Slika 2:  Stari celjski grad

Prvotno grajsko poslopje (romanski kastelni grad) so v prvi polovici 13. stoletja postavili grofje Vovbrški s Koroške na zahodni skalni kopi grajskega grebena. Imelo je značaj nepravilnega obodnega gradu. V talni ploskvi je imel obliko petkotnika, oziroma štirikotnika z zalomljeno južno stranico, ki se je prilagodila terenu. Prvi zapisi o gradu segajo med letoma 1125 in 1137; verjetno ga je zgradil mejni grof Gunter. V zahodnem delu je stala večnadstropna stavba, palacij, od katere so se v delcih ohranili obodni zidovi. V vzhodnem delu je bilo zaprto dvorišče z velikim vodnim zbiralnikom. Na vzhodni, najbolj izpostavljeni strani, je bil zidni ščitni plašč, nekako 3 m višji od preostalega obodnega zidovja. Na vrhu je bil zavarovan s hurdo, obrambnim hodnikom. V takšni obliki je predstavljal tipični ministerialski grad tedanjega časa.

Slika 3:  Stari celjski grad

Grad je nekdaj predstavljal največjo utrdbo na slovenskem prostoru. Zgradili so ga grofje Vovbržani v prvi polovici 13. stoletja.

V prijetnejše stanovanjsko poslopje so ga preuredili Žovneški oziroma Celjski grofje v 14. stoletju, ki so zgradili tudi 23 metrov visok štirinadstropen stolp ter ga kasneje poimenovali Friderikov stolp.

V kasnejših stoletjih se je njegova podoba in namembnost večkrat spreminjala.

Stari grad Celje je leta 1803 kupil kmet Gorišek in ga uporabljal kot kamnolom. V last štajerskih deželnih stanov so njegove razvaline prišle sredi 19. stoletja. Leta 1882 so ustanovili celjsko Muzejsko društvo, ki si ves čas prizadeva za njegovo obnovo in vrnitev nekdanje podobe.

Slika 4:  Stari celjski grad

Prvotni grad je verjetno zgorel in propadel v bojih med Žovneškimi gospodi in Aufensteinovci. Vhod v grad so Žovneški svobodniki uredili s severne strani. Gradu so še pred letom 1300 dodali novi venec obzidja in ga na severni strani okrepili z obrambnim stolpičem, ki je varoval dohod v notranjost grajskega jedra. Obzidje je segalo od naravne zajede na vzhodu do prepadnih sten na severovzhodu. Vhod so prestavili na južno stran, kjer je še danes.

Slika 5:  Stari celjski grad

Po izumrtju njihove rodbine leta 1334 je grad prešel v roke Žovneških gospodov, od leta 1341 grofov Celjskih, in od leta 1436 Celjskih knezov. Grofje Celjski so začeli utrdbo preurejati v udobnejše stanovanjsko bivališče in uradno prebivališče. Okoli leta 1400 so dodali štirinadstropni obrambni stolp in ga kasneje imenovali Friderikov stolp (bergfrid). Na vzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni del gradu za Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba (palas).

Tu so bili prostori za ženske (kamenate). Ta del se je končal ob ozkem predgradju in je slabo ohranjen. Na južni strani je bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel kapelico svetega Andreja. S srednjeveškim orožjem gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je iz gradu vodil skriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in so imeli na njem gradnika (kastelana), poveljnika gradu z oboroženim spremstvom.

Slika 6:  Stari celjski grad

Celjski grad, spredaj Savinja v Pečovniku proti severovzhodu in ob njenem levem bregu železniška proga proti Ljubljani.

Ob potresu leta 1348 se je porušil del romanskega palacija s pečino vred. Porušeni del so na novo pozidali in ga prestavili proti notranjosti dvorišča. V 15. stoletju so razširili predgradje na vzhodni strani grebena vse do skalne kope. Tu se je obzidje povezalo z močnim peterokotnim obrambnim stolpom. V drugi polovici 16. stoletja je grad doživel ponovno prezidavo. Obrambno zidovje se je zvišalo v jedru kot tudi v predgradju. Uredili so tudi notranje dvorišče. Posodobljen del obzidja so opremili z renesančnimi strelnimi linami.

Slika 7:  Stari celjski grad

Danes je Stari grad Celje eden izmed najbolj obiskanih točk v Sloveniji.

V kavarni Veronika se lahko osvežite in uživate v grajskem vzdušju. Na gradu organizirajo tudi romantične poroke, ki lahko potekajo na razgledni ploščadi, prostorih galerije, zgornjem grajskem dvorišču, osrednjem grajskem dvorišču z vodnjakom ali v prostoru pri bivši krčmi. Grad je v poletnih mesecih prizorišče mnogih tradicionalnih prireditev.

 

Slika 8:  Stari celjski grad

Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad Celje) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na triadni vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško povprečno dolino. Danes poteka na gradu faza raznih večjih prenov, čez nekaj let bodo Evropski kulturni skladi, država, občina in druge ustanove, ki se s tem ukvarjajo, prenovile še Friderikov stolp, še delno neurejene zgodovinske zbirke, itd. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju.

ZANIMIVOSTI:

Mučilna naprava:

V Starem gradu Celje se je nahajala težka železna plošča, ki se je dvigala in spuščala. Uporabljali so jo za zapornike, ki jih je popolnoma zdrobila, če so prišli v stolp.

Slika 9:  Stari celjski grad – mučilnica

Grajski vodnjak:

Kmet, ki je zvečer prišel v grad, da bi lastniku sporočil neko novico, je zaslišal glas grofa Ulrika, ki je stal do pasu v vodi in je bil povsem razmesarjen. Od takrat dalje, so vodnjak zazidali in nihče več ni upal do njega.

Skriti podzemni hodniki:

Stari grad Celje naj bi bil z okolico povezan s štirimi podzemnimi hodniki. Prvi hodnik je povezoval Stari grad z Bežigradom. Omenjeni rov je bil tako visok, da je lahko jezdec v njem celo pokončno jahal konja brez, da bi se vmes sklanjal. Drugi hodnik je vodil v center Celja, tretji hodnik pa je vodil v celjski obzidni vodni stolp. Četrti hodnik je peljal pod Vipoto, to je hribom nad Savinjo proti Laškem.

Avtor teksta in fotografij: Boris Jurak

Vabljeni da obiščete stari Celjski grad in spoznate še kaj novega in zanimivega ter skrivnostnega.

Potopis o kraju Oplotnica lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-kraj-oplotnica/

Potopis o Bistriškem vintgarju lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-bistriski-vintgar/

Potopis o kraju Laporje lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-kraj-laporje/

Potopis o ribnikih Pragersko lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-ribniki-pragersko/

Potopis o kraju Kočno nad Zgornjo Polskavo lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-kocno-nad-zgornjo-polskavo/

Potopis o kraju Tinje lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-veliko-tinje-malo-tinje-in-zanimivosti-v-krajevni-skupnosti-tinje/

Potopis o Krajinskem parku Rački ribniki-Požeg lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-krajinski-park-racki-ribniki-pozeg/

Potopis o Šmartnem na Pohorju lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-smartno-na-pohorju/

Potopis o kraju Ritoznoj lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-ritoznoj-nad-slovensko-bistrico/

Potopis o Šmartinskem jezeru lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-smartinsko-jezero/

Potopis o kraju Makole lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-makole/

Potopis o Črnem jezeru lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-crno-jezero-na-pohorju/

Potopis o sprehodu med krošnjami (na Pohorju) lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-pot-med-krosnjami-na-rogli-pohorje/

Potopis o kraju Vitanje lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-vitanje/

Potopis o starem gradu na Slovenskimi Konjicami lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-stari-grad-na-konjiski-gorii-nad-slovenskimi-konjicami/

Potopis o Zlatem griču nad Slovenskimi Konjicami lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-zlati-gric-na-posestvu-skalce-nad-slovenskimi-konjicami/

Potopis o kraju Gorenje nad Zrečami lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-gorenje-pri-zrecah-in-vas-zlakova-med-oplotnico-in-zrecami/