GospodarstvopotopisSlovenijaTurizemV fokusu

natečaj: ZELENE SLOVENSKE LIPE ZA ZELENI DAN SLOVENSKEGA TURIZMA

Na natečaj Turistične zveze Slovenije je prispelo 20 prispevkov in fotografij lip in lipovcev iz vseh koncev Slovenije.

25. maj 2022

Deli s prijatelji

Turistična zveza Slovenije je Zeleni dan slovenskega turizma, ki ga letos praznujemo 25. maja, obeležila z javnim natečajem pod naslovom Lipa – simbol slovenskega turizma. Med 23. in 29. majem poteka tudi teden gozdov, ki je bil hkrati tudi teden Vseživljenjskega učenja. Pri TZS smo ga  izkoristili za poglabljanje znanja o lipi, ki danes sicer ni več uradni simbol naše dežele, bo pa v zavesti našega naroda  vedno ostala kot pojem slovenstva. 

Na natečaj Turistične zveze Slovenije je prispelo 20 prispevkov in fotografij lip in lipovcev iz vseh koncev Slovenije. Prikazane so v najlepši izvedbi, saj gre za drevesa, ki cvetijo maja in junija, se pravi med zaključkom našega natečaja.

Na Najevsko lipo, mater vseh slovenskih lip, smo pogledali z novimi očmi in na njej uzrli glavo kače velikanke.

Pobližje smo spoznali lipo na Janževskem vrhu in se seznanili z dolgo zgodovino pomlajenega Josipdolskega drevoreda.

Lipov drevored na Bučki so posadili ob 10. obletnici delovanja TD Bučka leta 2013.

Napoleonov drevored lip v Logatcu je najdaljši lipov drevored v Sloveniji, ki je nastal v obdobju Ilirskih provinc.

V stoletnem Lipovem gaju pri Sv. Antonu še danes stoji šestinsedemdeset lip in lipovcev.

Sprehodili smo se med  Krpanovimi lipami na Blokah, spoznali Štorovsko lipo kot drevo ljubezni in zaljubljencev ter Sv. Urh, ki je okrašen z lipami.

Spoznali smo se z lipama na Brezovi Rebri pri Dvoru, mogočnima drevesoma izjemnih dimenzij, ki sta bili razglašeni za naravno vrednoto in rasteta pred nekdanjo Turjaško gozdarsko kočo.

Pod stoletno lipo v polhograjski graščini vsako leto poteka prireditev Pod grajsko lipo.

Turistično društvo Mislinja je predstavilo lipo, ki raste poleg cerkve svetega Ruprehta v Završah nad Mislinjo, iz katere so nekoč izdelovali cokle, nečke za gnetenje testa ter deske za valjenje testa.

Ustvarjalki iz Hotedršice pa sta izdelali tridelni podstavek iz lipovega lesa za vročo posodo v obliki čebele z vgraviranim stiliziranim motivom čebele in slovenskim pregovorom o hrani.

Mimogrede: ste vedeli, da lahko na Ekološki kmetiji Rečnik pod lipo uživate v lipovih sarmah in lipovem napitku? V primeru kakšnih tegob je treba poseči po lipovem čaju in kdaj je treba obirati lipove cvetove?

Prejeli smo tudi prispevek o bitki za ohranitev osamosvojitvenih lip v Hraščah.

Rutarska lipa – simbol samouprave prvih naseljencev je ena največjih v Sloveniji in stoji v Rutu v Baški grapi.

Seznanili smo se z občinskimi lipami v Občini Sevnica, ki jih vztrajno sadijo ob vsakršnem zaključku dobrih del.

Posebaj smo se razveselili mladinskega projekta »lipa zelenela je,« v okviru katerega so učenci in otroci vrtca v Škalah iskali največje lipe v domačem kraju in ustvarjali na temo lipe.

Na naš natečaj je priromala tudi kratka zgodba, ki jo je na Likovno-literarni koloniji na Maleku 2020 v Jeruzalemu navdihnila stara lipa, spoznali pa boste tudi naselje Lipje, ki je tako kot številna druga slovenska krajevna imena dobilo ime po lipi.

Vse omenjene lipe in z njimi povezane zgodbe bomo predstavili v junijski reviji Lipovega lista. V njem pišemo še o lipi v zgodovini slovenskega ljudstva in slovenski mitologiji ter lipi kot zdravilnem drevesu, pogovarjali pa smo se tudi z Janijem Bavčerjem, oblikovalcem, ki je za potrebe oglaševalske akcije Slovenija, moja dežela zasnoval lipov list, enega od sidrišč slovenske nacionalne identitete.

vir: https://turisticna-zveza.si/novica/zelenele-slovenske-lipe-za-zeleni-dan-slovenskega-turizma

 

Mogoče vam bo všeč