Potopis: »Češka, država zavednih in ponosnih ljudi, domoljubov, ki na vsakem koraku povdarjajo, tradicijo, preteklost in sedanjost«
Zadnjih nekaj dni sem si pobliže ogledal delček Češke, njenih posameznih delov preko katerih se mi je odstrlo del nečesa o Češki kar mi je bilo na »prvi uč« znano. In nič več. Predvsem je bilo, pa ne samo pri meni, vse preveč stereotipov o »češkosti« nečesa. Mnogokrat o čeških turistih, voznem parku, modi, dizajnih in podobno. Če ti ni bilo kaj všeč si rekel da je določena stvar preveč češka( nedomiselna, enostavna). Pa temu ni tako.
Kako pa?
Večji del srednjega veka so Čehi in njihove dežele slovele po svoji razvitosti na skoraj vseh področjih gospodarstva, kulture umetnosti in seveda temu primernemu družabnemu življenju. Tako ob samem vstopu, točneje v Krumlov(mesto na ovinku V’ltave) je na daleč opazen grad(zamek).
Na vzpetini nad mestom, stoji mogočni grad, ki je drugi največji grad na Češkem (največji je Praški grad). Grad izvira iz 14. stoletja, v njem pa najdemo stile iz različnih časovnih obdobij, vse od gotike, renesanse in baroka. Ogled gradu je prav svojevrstno doživetje, je kar mesto v malem, saj grajski kompleks sestavlja 40 zgradb in drugih prostorov ter 5 grajskih dvorišč. Na grajskih dvoriščih se v poletnih mesecih odvijajo razni koncerti in drugi kulturni dogodki. Skozi zgodovino so stavbe znotraj gradu imele različno namembnost. Od sirarn, mlekarn, pivovarn itd. Danes najpogosteje služijo za shranjevanje arhivov iz bogate češke zgodovine.
Z gradnjo gradu je okoli leta 1240 začela lokalna premožna družina Vitkovic. V dokumentih je utrdba prvič omenjena leta 1253. Leta 1302 je rodbina Vitkovic izumrla in kralj Venčeslav II. je to področje podelil rodbini Rosenberg, ki so bili zelo dobri trgovci.
William Rosenberški je grad prenovil v renesančnem stilu. Leta 1602 so Rosenberški grad prodali Habsburžanom, ki so ga kasneje podarili rodbini Eggenberških. Od leta 1719 do 1945 je bil grad v lasti rodbine Schwarzberg. Rosenbergi so bogati in del denarja so porabili za razkazovanje svojega bogastva in prestiža. V enem od poslopij je bila tudi gledališče v katerem so pripravljali in izvajali operna dela, posebej renesančna. Del tega prestiža je viden tudi na grajskem vrtu kjer lahko občudujemo vrt v slogu Verseille. Nekoč bistveno bolj negovani, četudi tudi to kar smo videli ni slabo. Nekatera poslopja so poslikana v tehniki Sgraffito, ki je zidna slikarska tehnika s katero pričarajo stanovalcem in obiskovalcem gradu iluzijo kot da je v resnici kamnita pozidava.
Kot zanimivost je, kar se samega gradu tiče, da so med posameznimi zgradbami(14 poslopij) so narejeni povezovalni mostovi da grajskim stanovalcem ni bili treba iti iz zgradbe v zgradbo po prostem ampak kar po pokritem, posebej ob slabem in neprimernem vremenu. Utrdba je bila težko osvojljiva. Mnogokrat po zaslugi shramb oziroma kleti kjer so imeli velike zaloge hrane in vsega drugega potrebno za preživetje. Večkrat se je zgodilo da je zmanjkalo zalog oblegovalcem kot pa oblegancem.
Zgodovino in preteklost, ki jo imajo Čehi jim je lahko v ponos, da so skozi zgodovino veljali kot napreden narod, gospodarsko razvito območje, prav tako kulturno, znanstveno in na splošno v špici v obdobju srednjega veka.
České Budejovice je mesto na jugu Češke. Leži ob sotočju rek Malše in Vltave. Budejovice so s približno 100.000 prebivalci osmo največje mesto na Češkem ,kot pri nas Maribor, hkrati pa so tudi upravno središče Južnočeške regije. Imajo svojo univerzo.
Budejovice so mesto z dolgo zgodovino, o čemer pričajo številni primeri stare arhitekture. Podatki o razvoju tega mesta segajo v trinajsto stoletje. To je priljubljena turistična destinacija na Češkem, s številnimi znamenitostmi in zanimivostmi, ki jih turisti z vsega sveta radi obiščejo.
Glavni trg je eden največjih trgov na Češkem. Nosi ime Trga Otakarja II Pržemisla, ustanovitelja mesta. Tu je veliko starih stavb, ki odražajo duh Budejovic. Mesto je nastalo zaradi piva, obstalo in stoji in se razvija zaradi piva. V 15 stoletju je pivo prinašalo 80 odstotkov prihodkov mesta. Zato je v enem obdobju bil prepovedan izvoz hmelja v druge dežele, prekršek je bil sankcionirano s smrtjo.
Ta glavni trg je imel slab pedigre v srednjem veku tudi zato ker so se na njem izvajale javne usmrtitve. Na levem vogalu je mestna hiša, kjer je na vogalu vzidana »palica«, ki je v tem času veljala kot merska enota.
Slavna pivovarna Budweiser Budvar je najbolj znana češka pivovarna. Tu so pivo varili že v 13. stol. Ker je bilo mesto v nemščini imenovano Budweis, so nekaj sto let pozneje začeli variti in prodajati pivo pod imenom Budweiser. Pivovarna je v lasti Češke republike in pravijo, da bo tako tudi ostalo.
Praga-prejšnja, sedanja in tudi bodoča vedno posebna in Evropi potrebna
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi, ki je pritok reke Labe, in je zgodovinsko, kulturno ter gospodarsko središče države, pa tudi zgodovinske dežele Češke. Danes sodobno središče Češke republike z utripom, ki je primeren za evropske metropole. V dnevih moje prisotnosti je bil to svet v malem. Na njenih ulicah, trgih, posameznih delih mesta pa nepregledna množica turistov in ljudi iz celega sveta.
Kakšna je bila skozi zgodovino?
V tisoč letih svojega obstoja je mesto zraslo v naselje, ki se razteza od praškega gradu na severu do utrdbe Višegrad na jugu in je postalo večkulturna prestolnica sodobne evropske države Češke, države članice Evropske uniji. Območje, na katerem je bila ustanovljena Praga, je bilo poseljeno že v paleolitiku.
Razcvet Prage se začenja v 7-8 stoletju. Najprej v okolici današnjega Praškega gradu, Staromestnih namesti in kasneje na Višegradu. Praga postaja »mati« vseh mest ali kot jo je opisal Franz Kafka, »te zagrabi, zabode svoje kremplje vate in nikoli več ne izpusti.«
Praški grad je predstavljal politično, ekonomsko in cerkveno središče celotne države. Tukaj so postavljali, kronali in pokopavali vladarje, med njimi tudi na nek način naše Barbare Celjske, sicer žene cesarja Sigismunda, vladarja Češke in celotnega rimskega imperija, ki pa je bil sin Kralja Karla IV. Znano je da so nominalni češki vladarji bili katoliško usmerjeni. Srednje in višje plemstvo pa protestantsko. Tukaj se nahaja katedrala Svetega Vida, izrazit primer čistega gotskega arhitekturnega sloga. V tem predelu se danes nahaja sedež vsakokratnega predsednika Češke republike.
V času razcveta so vsi višji premožni sloji želeli imeti svoje palače ali poslopja bližje Praškemu gradu in s tem da so v bližini centrov moči in odločanja. Uspelo je redkim, med katerimi so Rosenbergi. Da bi imeli vse pri roki so nekaj sto metrov od trga dali zgraditi »Zlato uličko« v katero so bili povabljeni mojstri različnih obrti in cehov s katerimi so zadovoljevali potrebe po prestižnih izdelkih. Še dan danes so Čehi ponosni in z veseljem so obnavljajo in označujejo zgodovino posameznih hiš nekoč slavnih in pomembnih osebnosti, ki so tam živele.
Posebnost tistega časa je bila, da so vladarji verjeli in zaupali raznim astrologom ali prerokovalcem. Tako je tudi sam Karel IV verjel v njihovo moč. Gradnja mostu se je smela začeti točno na določen dan in ob uri, ki so jo določili astrologi. 9 julij 1347 ob 5:31 uri so začeli graditi most. Ta most je bil najprej kamniti most. Dolg je 516 metrov in širok 10 metrov. Lep čas je bila to edina premostitev na V’ltavi. Čez most je potekala povorka ob vsakem kronanju ali pogrebu vladarjev. Na obeh straneh so kamniti stolpi.
Praga je imela svojo židovsko četrt. V srednjem veku je bilo marsikje urejeno tako da Židi niso smeli stanovati skupaj z kristjani zardi slovesa ki so ga po biblično imeli kot morilci Jezusa. So pa bili vešči v določenih opravilih. To je posebej veljalo za bančništvo. Niso pa smeli posojati denar iz pridobitniških nagibov. Bili so zastopani vsi segmenti židovskih podskupin. S časom so bili deležni večjega zaupanja. In so prilezli bližje vladarjem. Še najbližje v času Rudolfa II.
Žal v najbolj temačnem delu novejše zgodovine jih je doletela nezaslišana tragedija kot vse ostale žide po Evropi. Trenutno jih je zelo malo v Pragi in na Češkem.
V vsem napisanem sem povzel del vega videnega in slišanega. Mnogo tega o pomembnih osebnosti iz češke nacionalne zgodovine kot so Jan Hus, Jan Žižek, Jan Palach pa zahteva bistveno več kot bežno omembo.
Vsekakor priporočam obisk Češke posebej ali prav zaradi stereotipov omenjenih na začetku. Danes, kot se da sicer malo izkarikirano povedati, da bi si človek težko predstavljal pred 30 leti to, da Nemci vozijo Škode, Čehi pa vse kaj drugega.
Gen in zapis v njen nikoli ne ugasne. Kvečjemu se ponovno razplamti. To se sedaj na vseh področjih dogaja na češkem in z Čehi.
Kapo dol!
Vane T. Costa