S fotoaparatom in strumnim korakom po Sloveniji – kraj Laporje
Nadaljujemo s serijo potopisnih opisov krajev z naslovom S fotoaparatom in strumnim korakom po Sloveniji – ki jih bo vsako sredo za vas pripravil gospod Boris Jurak. (intervju z njim najdete na https://vfokusu.com/intervju-boris-jurak-nemirni-sportni-duh-ki-potuje-in-raziskuje/) Veselimo se odkrivanja »(manj) znanih in čudovitih slovenskih krajev«.
Laporje in okolico sem dobro spoznal, kajti v tem kraju sem leta 1964 pričel mojo službeno pot kot športni pedagog!
Laporje je gručasta in hkrati razložena vas na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino. Je osrednje naselje krajevne skupnosti, ki šteje 1.714 prebivalcev in obsega še naselja Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Levič, Razgor pri Žabljeku, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica in Žabljek.
Slika 1: del laporja
Laporje se v pisnih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1251 kot Lapriach (kot Lapriak leta 1273 in kot Labriach leta 1480). Ime izhaja iz slovenske besede lapor in se nanaša na značilnosti prsti, ki jo najdemo v kraju in bližnji okolici. Sedanje ime kraja je v edninski obliki in srednjega spola (tisto Laporje), njegova navidezna množinska oblika pa odseva uporabo množine v mestniku (lokativu), značilni za srednjeveške zapise. Originalno ime kraja verjetno izhaja iz množinskega poimenovanja *Lapor′ane, (dobesedno: ‘ljudje, ki živijo na lapornati prsti’).
Sredi vasi stoji osnovna šola, ki nosi ime pedagoga Gustavu Šilihu in je bila zgrajena leta 1906, pouk v Laporju pa se je pričel že leta 1828. Ker stari prostori niso več zadostovali za pouk, so leta 2000 dogradili prizidek, ki omogoča kvalitetno delo otrokom v vrtcu, učencem in vsem zaposlenim. Je tudi središče kulturnega in športnega življenja.
Slika 2: del Laporje z OŠ Gustava Šiliha
Cerkev sv. Filipa in Jakoba je osrednji kulturni spomenik v kraju. Kot župnija se prvič omenja leta 1395. Danes je župnija del mariborske nadškofije. Na južni strani cerkve je vzidan žrtvenik, posvečen rimskemu bogu Marsu. Bogata je notranja oprema cerkve. Glavni oltar je delo Jožefa Holzingerja, več kipov pa je delo Jožefa Štauba. Sedanjo cerkev iz leta so prezidali 1907.
Slika 3: Laporje s cerkvijo sv. Filipa in Jakoba
Ob cesti, ki vodi iz Laporja proti Poljčanam, stoji Senegačnikova cimprača. Ohranila je značilno prvotno podobo, kjer so pod eno streho združeni bivalni in gospodarski prostori.
V Hošnici, v Kavklerjevem vinogradu, so domačini nekaj let zapored postavljali klopotec, ki je spadal med največje na Slovenskem.
Slika 4: Senegačnikova cimpača
Na Križnem Vrhu 60 si lahko pri Babičevih ogledate zanimiv zasebni muzej starih šivalnih strojev. V zbirki jih je na ogled okrog osemdeset. nekateri izvirajo iz 19. stoletja.
Na področje krajevne skupnosti Laporje sega del mogočnega hrastovega – Dobovega gozda, ki je zavarovan kot poslednji ostanek hrastovih sestojev v vzhodni Sloveniji. Na desni strani ceste Slovenska Bistrica – Makole je območje, imenovano Gumle. Ime pove, da so tod gomile, ki verjetno izvirajo iz rimske dobe..
Slika 5: Kapelica na Križnem vrhu
V Leviču 13 je že umrli slovenski gledališki režiser BRANKO GOMBAČ uredil pravcati mali muzej gledališča. Domačija z zanimivo, lepo ohranjeno fasado, je bila zbirališče slovenjebistriških gledališčnikov – amaterjev.
V Vrholah – v Kavklerjevi zidanici – so v času Malih Borštnikovih srečanj uredili spominsko sobo, posvečeno Josipu Vidmarju, znanemu slovenskemu publicistu in pisatelju. Na tem območju urejajo tudi del Haloške vinsko – turistične ceste.
ORGANIZACIJE, DRUŠTVA IN DRUŽINE V LAPORJU:
- Prostovoljno gasilsko društvo Laporje
- Lovska družina Laporje
- Kulturno umetniško društvo Laporje
- Aktiv kmečkih žena
- KO Rdečega križa
- KO Zveze borcev
- Športna društva Laporje, Križni Vrh, Žabljek
- Šahovsko društvo Laporje
- Turistično društvo Laporje
Slika 6: Laporje
ZANIMIVOSTI:
Leta 1908 rojen SILVESTER KOPRIVA, klasični filolog in prevajalec, doma iz LAPORJA pri Slovenski Bistrici.
Pisal je učbenike za latinščino ter objavljal številne latinske prevode iz slovanskih jezikov. Tudi pesnil je v latinščini, objavil je več izvirnih latinskih pesmi predvsem priložnostnih. Izšle so leta 1989 v knjigi “Versus Latini”, v knjigi “Ljubljana skozi čas” pa je razlagal latinske in druge napise po ljubljanskih spomenikih in zgradbah.
MARJAN ŠTIMEC, doma iz Laporja, je bil zelo uspešen atlet, metalec krogle.
V članski konkurenci sedemnajstkrat osvojil naslov slovenskega prvaka v suvanju krogle, v tej disciplini je bil slovenski rekorder skoraj dve desetletji.
Po tekmovalni karieri se je posvetil treniranju. 17 let je treniral tudi olimpijca Mirana Vodovnika, ki je še sedaj slovenski rekorder v suvanju krogle.
Marjana Štimca, takrat 13- letnega fanta je v atletiko popeljal prav avtor tega potopisa Boris Jurak, ki je leta 1964 služboval v Laporju kot športni pedagog in njegov športni instinkt je v Marjanu Štimcu takoj zaznal atletski talent.
Marjan Štimec nas je zaradi hude bolezni v 70 letu starosti za vedno zapustil lani, v mesecu novembru, natančno 11. novembra 2020. Naj počiva v miru v prelepi slovenski zemlji!
Avtor teksta in fotografij: Boris Jurak
Vabljeni da obiščete kraj Laporje in spoznate še kaj novega in zanimivega ter skrivnostnega.
Potopis o kraju Oplotnica lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-kraj-oplotnica/
Potopis o Bistriškem vintgarju lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-bistriski-vintgar/