S fotoaparatom in strumnim korakom po Sloveniji – VELIKO TINJE, MALO TINJE IN ZANIMIVOSTI V KRAJEVNI SKUPNOSTI TINJE

Nadaljujemo s serijo potopisnih opisov krajev z naslovom S fotoaparatom in strumnim korakom po Sloveniji – ki jih bo vsako sredo za vas pripravil gospod Boris Jurak. (intervju z njim najdete na https://vfokusu.com/intervju-boris-jurak-nemirni-sportni-duh-ki-potuje-in-raziskuje/) Veselimo se odkrivanja »(manj) znanih in čudovitih slovenskih krajev«.

Veliko Tinje je naselje v Občini Slovenska Bistrica. Ime Tinje izvira iz staroslovanske besede tyn, kar pomeni utrjen prostor.

V vasi Veliko Tinje je cerkev sv. Petra in Pavla ( omenjena že leta 1251 ). Župnija obstaja verjetno že od leta 600 V cerkvenem obzidju je vzidanih nekaj rimskih kamnov. Na tem območju se nahajajo kar štiri znana gradišča, od katerih je v ospredju Ančnikovo gradišče v Jurišni vasi, katerega ostanke si je mogoče ogledati.

Slika 1: Center – Veliko Tinje, cerkev Sv. Petra in Pavla

Veliko Tinje je gručasta vas na jugovzhodnih obronkih Pohorja, na nadmorski višini okoli 667 m, na tako imenovanem Bistriškem Pohorju. Od Slovenske Bistrice je oddaljena okoli 8,5 km. Nad vasjo se vzpenja Tinjski kugel, tudi Rozmanov vrh, z nadmorsko višino 721 m. V kraju se še vedno ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom, precej pa jih hodi na delo v dolino, predvsem v Slovensko Bistrico in Maribor. V preteklosti, ko industrija v dolini še ni bila tako razvita, so se kmetje ukvarjali tudi s kovaštvom, pridelavo in sušenjem ter obdelavo lanu. V kmetijstvu prevladuje pridelava krompirja, sadjarstvo (jabolka in hruške) s predelavo sadja, na prisojnih legah tudi vinogradništvo, donosni so smrekovi in borovi gozdovi, nabiranje gozdnih sadežev.

Slika 2: Stara hiša v centru Velikega Tinja z etnološko dediščino

Kraj ima 149 prebivalcev.^. Pouk se je v kraju odvijal od leta 1838 do 1875 v kaplaniji, do leta 1882 v cerkveni hiši, od leta 1883 dalje pa v novo zgrajeni šoli, ki je bila leta 1963 dozidana. Konec osemdesetih let 20. stoletja je bila zgrajena nova šola s knjižnico in vrtcem.

V večnamenskem Domu krajanov in gasilcev se krajani udejstvujejo v številnih društvih, med njimi Prostovoljno gasilsko društvo, Turistično društvo, Športno društvo, itd. Obnavljajo in vzdržujejo več spomenikov in vrednot kulturne in naravne dediščine.

Slika 3: Veliko Tinje, Osnovna šola

V latenski dobi je bila v bližini kraja večja keltska naselbina. Ohranjeni so vodni jarki in nasipi štirih gradišč – tinov – ki se sedaj imenujejo po lastnikih bližnjih kmetij: Babičevo, Repnikovo, Kotnikovo in Ančnikovo gradišče. Prvi deve ležita v gozdu nad vasjo, tretje pod Turiško vasjo in Ančnikovo, tudi najbolje ohranjeno in raziskano, pri Jurišni vasi.

Na opuščenem šolskem poslopju je spominska plošče s 19 imeni domačinov, ki so umrli v drugi svetovni vojni.

Slika 4: Malo Tinje

V Tinju sta bila rojena Janko Čar (1932-2017), slavist, pesnik in kritik in Jože Tomažič (1906 -1970), mladinski pripovednik in gledališki organizator in ljudska pesnica in zbiralka Jelka Verdeljak. V kraju je med letoma 1883 in 1925 kot učitelj deloval Ivan Tomažič, ki je kraju skrbel tudi za kulturno in gospodarsko življenje ter bil dopisnik različnih častnikov, v katerih se je podpisoval Tinjski.

H krajevni skupnosti Tinje spadajo še naselja Rep (44 prebivalcev), Urh (69 prebivalcev), Jurišna vas (66 prebivalcev), Turiška vas (74 prebivalcev), Malo Tinje (72 prebivalcev), Tinjska Gora (238 prebivalcev) in Fošt (79 prebivalcev) in zaselka Planina in Radkovec.

Slika 5: Cerkev Sv Urha

Sedež krajevne skupnosti je v Velikem Tinju.

Celotno območje ima okoli 1000 prebivalcev.

Malo Tinje je gručasta vas na valovitem jugovzhodnem pobočju Pohorja v Občini Slovenska Bistrica. Leži na nadmorski višini 660 m. Leži slaba dva kilometra od Velikega Tinja, južno v smeri proti Oplotnici nad potokom Radkovski graben. Nekoč sta bili vasi Malo Tinje in Veliko Tinje ena sama vas, po drugi svetovni vojni sta se razdelili na dva dela.

Župnijska cerkev Sv. Petra in Pavla stoji v Velikem Tinju na Bistriškem Pohorju. Prvič je bila omenjena leta 1251, ko je cerkev postala sedež duhovnije in je skupaj s Sv. Venčeslavom na Zgornji Ložnici prešla v sestav pražupnije Slovenske Konjice.

ZANIMIVOSTI V KRAJEVNI SKUPNOSTI TINJE

Podružnična cerkev sv. Urha na Urhu

Cerkev Sv. Urha se prvič omenja l. 1498 in verjetno ni dosti starejša od te prve omembe. Po stilskih znakih sodeč bi naj bil v tem času (med letoma 1470 in 1480) nastal tudi leseni kip sv. Ulriha, neznanega štajerskega rezbarja. Zaradi baročne obnove in prezidave cerkve leta 1679, so kip prenesli v Tinjsko župnijsko cerkev, kjer se nahaja še danes. V spomin na Westfalski mir, ki je končal tridesetletno vojno (ta je opravila z luterantstvom), je bila leta 1648 pri Urhovi cerkvi zasajena lipa, vendar so jo po II. svetovni vojni požagali.

»Skrbijekova« kapela pri Urhu.

V neposredni bližini cerkve sv. Urha stoji veča kapela zaprtega baročnega tipa. Zgradili so jo verjetno obenem z barokizacijo Urhove cerkve. Nekateri poznavalci trdijo celo to, da je bila zgrajena še pred pozidavo urhovske cerkve. Kapela je bila v letu 2007 s strani Zavoda za kulturo Slov. Bistrica obnovljena. Poleg tega vira nastanka kroži legenda o drugačnem nastanku te kapele. Srednjeveški bajeslovni grof Jurič von Vustric iz Jurišne vasi naj bi bil zelo bolan. Ker je na Urhu pri današnji kapeli pil vodo in ozdravel, je dal nad njo postaviti kapelo. Novica se je hitro razvedela in kaj kmalu so začele h kapeli prihajati trume romarjev. Prav zaradi teh romarjev so nedaleč vstran postavili cerkev Sv. Urha. Znano je, da je voda izpod kapele veljala za zdravilno, še posebej za bolezni oči.

Stebrno znamenje v Tinjski gori (Juhartov križ)

Znamenje je kvadratastega tlorisa s posnetimi vogali na slopu. Od hišice stolpa ga ločuje profiliran zidec. Stebrna hišica ima niše in piramidasto škriljasto streho. Domačini ga imenujejo tudi »Kužno znamenje ali kar »Juhartov križ«. Izhaja iz obdobja baroka in ga umeščajo v krajinsko pozidavo 18. stoletja. Napol razrušeno je ob izteku dvajsetega stoletja obnovil Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.

Stebrno znamenje v Radkovcu (Varhov križ)

V sredi vasi stoji zidano stebrno znamenje kvadratastega tlorisa in s poudarjenim zgornjo stebrno hišico z nišami in piramidasto, škriljasto streho. Znamenje predstavlja prehodni tip baročnega znamenja iz slopastega v slopno obliko. Znamenje je obnovil Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in je dobro zavarovano pred nadaljnjim propadanjem. Domačini ga imenujejo kar »Varhov križ«.

Slika 6: Motiv Tinjska gora

Stebrno znamenje v Jurišni vasi

Gre za stebrno znamenje podobne oblike in izvora, kot v primeru prejšnjih dveh znamenj. Je baročnega izvora iz konca 18. stoletja. V še dobrem stanju, čeprav še že kliče po obnovi. Steber je ometan; streha je neprimerna. Očistiti bi bilo potrebno vso okolico in ga izpostaviti očem obiskovalca.

»Korantova« kapela na Urhu
V naselju Urh se nahaja tudi manj znana »Korantova« kapela. Zgodba, ki živi med ljudmi pripoveduje svojo zgodbo takole: »Mož, ki je šel v prvo svetovno vojno, se je zaobljubil, da bo zgradi ter posadil tri jesene, če se vrne živ iz vojne. Vojak se je vrnil živ in tako je nastala čudovita majhna kapelica, obdana s tremi drevesi«. Danes je obnovljena; znani pa so njeni leseni baročni kipci sv. Družine.

Avtor teksta in fotografij: Boris Jurak

Vabljeni da obiščete Kočno nad Zgornjo Polskavo in spoznate še kaj novega in zanimivega ter skrivnostnega.

• Potopis o kraju Oplotnica lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-kraj-oplotnica/
• Potopis o Bistriškem vintgarju lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-bistriski-vintgar/
• Potopis o kraju Laporje lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-kraj-laporje/
• Potopis o ribnikih Pragersko lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-ribniki-pragersko/
• Potopis o kraju Kočno nad Zgornjo Polskavo lahko preberete na https://vfokusu.com/s-fotoaparatom-in-strumnim-korakom-po-sloveniji-kocno-nad-zgornjo-polskavo/