potopisSlovenijaTurizem

S fotoaparatom in strumnim korakom po Sloveniji – Krajinski park Rački ribniki – Požeg

Nadaljujemo s serijo potopisnih opisov krajev z naslovom S fotoaparatom in strumnim korakom po Sloveniji – ki jih bo vsako sredo za vas pripravil gospod Boris Jurak.

(intervju z njim najdete na https://vfokusu.com/intervju-boris-jurak-nemirni-sportni-duh-ki-potuje-in-raziskuje/) Veselimo se odkrivanja »(manj) znanih in čudovitih slovenskih krajev«.

Krajinski park Rački ribniki – Požeg leži v zahodnem delu Dravskega polja, skorajda tik pod Pohorjem. Razteza se od Kraja Rače pa do zaselka Sele pri Zgornji Polskavi. Do Krajinskega parka Rački ribniki – Požeg je dostop s s meri Maribora skozi kraja Rače, iz smeri Zgornja in Spodnja Polskava v zaselku Sele, iz smeri Ptuja v zaselku Podova. Čudovito je pripeljati se s kolesom, kajti ceste niso prometne in dobro so urejene skozi ves krajinski park.

Slika 1: Rački ribnik

V samem centru Rač se je vredno ustaviti pri gradu, ki je eden izmed najlepše ohranjenih ravninskih gradov pri nas. Grad izvira iz 16. stoletja vendar je doživel mnogo prezidav.
Mlajši del ima dva okrogla vogalna stolpa in zanimivo kapelo s štukaturnim oltarnim nastavkom, starejši del pa se ponaša z baročnimi arkadnimi hodniki.

Slika 2: Rački grad

Štukatura, pogovorno tudi štuk (iz ital.:stucco), je tehnika umetniškega ali obrtnega krašenja stenskih in stropnih ploskev v nizkem reliefu, z uporabo najrazličnejših motivov. Spada v področje likovne umetnosti – kiparstvo kot del arhitekturne plastike.

Krajinski park Rački ribniki – Požeg  je večji kompleks strnjenega nižinskega mešanega gozda, znotraj katerega se skriva več stoječih voda.

Slika 3: Rački ribnik

Območje je zavarovano od leta 1992 kot krajinski park zaradi izjemne naravne dediščine, ki jo predstavljajo najrazličnejša mokrišča s številnimi redkimi in ogroženimi živalskimi ter rastlinskimi vrstami. Krajinski park je velik 484 ha in je tako med večjimi nižinskimi parki v Sloveniji.

Njegovi gozdovi merijo 343 ha, stoječe vode 76 ha, ostalo pa predstavljajo močvirni travniki.

V parku so tri skupine ribnikov:

Rački ribniki (Veliki, Mali in Gajič)

Med Račkimi ribniki je največji Veliki ribnik (20 ha). Najbolj stalna vodna rastlina je rogoz. Vsake toliko časa pa se na vodni površini razbohoti ščitolistna močvirka.

Gajič (8,5 ha) ima malo vegetacije.

V kolikor se ribnik prične polniti v poznem spomladanskem obdobju, se v njem razbohotijo kopenske rastline, ki so prisotne tudi tedaj, ko je ribnik že poln, običajno vse tja do zime.

Mali ribnik (4,5 ha) loči od Velikega ribnika le nasip. Obrežne vegetacije v njem skorajda ni, zato pa je toliko več plavajoče. Tu raste vodni orešek, ob robovih pa vodna leča.

Turnovi ribniki se nahajajo sredi gozda, južno od Račkih ribnikov. Največji je Turntajht (2,6 ha), sledi mu Špic (1,7 ha) in Srednji ribnik (0,95 ha).

Slika 4: Rački ribnik

Ribniki v Grajevniku so štirje in se nahajajo v bližini akumulacije Požeg. Skupaj merijo dobre 3 ha. Vodne vegetacije je malo, vendar tam lahko vidimo blatnik. To je rastlina podobna bolj znanim lokvanjem, le da so blatnikovi cvetovi rumene barve.

Akumulacija Požeg je največja vodna površina v parku in je imenovana je po vasici Požeg, ki leži najbližje vodi, na zahodni strani obale. Zgradili so jo v zgodnjih 60.letih 20.stoletja kot vodni zadrževalnik.

Osnovna ojezeritev akumulacije meri 35 ha, maksimalna površina akumulacije pa 74 ha. Akumulacija je z južne in vzhodne strani obdana z visokim nasipom, na ostalih straneh pa se voda razliva v gozd.

Slika 5: Ribnik Požeg

Gozd je mešan, čeprav na določenih predelih naletimo tudi na iglaste ali samo listnate sestoje.

Večji del gozda, vsaj v spomladanskem in jesenskem času, vlažen, in je na nekaterih mestih zaradi močvirja težko prehoden.

Na takšnih mestih raste

V najnižjih predelih, v depresijah, ponekod ob potočkih oz. odvodnih jarkih ter ob severozahodnem robu velikega Račkega ribnika naletimo na:

jelševje Carici gabrovje z belkasto bekico.

Slika 6: Ribnik Požeg

Tukaj boste v vseh letnih časih doživeli pravi vrvež, ki ga uprizarjajo ptice. Izmed vodnih vrst redno gnezdijo mali in čopasti ponirek, čopasta črnica, liska in zelenonoga tukalica, v zadnjih časih tudi ogrožena kostanjevka. Vodne površine pogosto preletava škrjančar, ki lovi kačje pastirje, v času selitve pa lahko z nekaj sreče opazujemo tudi ribjega orla. Z vej ob vodi celo leto lovi vodomec, medtem ko sive čaplje lovijo z vej ob gozdu, kjer skupaj z velikimi belimi čapljami tudi prenočujejo.

Pogosto se pojavlja črna štorklja, ki gnezdi v okoliškem gozdu. Ko je nivo vode nizek, lahko opazujemo tudi različne pobrežnike.

Slika 7: Ribnik Požeg

Za ptice zelo zanimiv je še poplavni gozd, skozi katerega iz Račkih ribnikov pridemo do zadrževalnika Požeg.

Na Račkih ribnikih in Požegu najdemo veliko dvoživk, med njimi je zelo pomembna zelena rega.

Svoje domovanje si je tukaj poiskalo veliko kačjih pastirjev in pajkov, kot je osasti pajek.

Z malo sreče bomo naleteli na belouško in pižmovko.

Slika 8: Ribnik Požeg

Ljubitelji flore bodo vsekakor prišli na svoj račun, saj tukaj uspeva združba vodnega oreška in izjemno pomembne ščitolistne močvirke, ki sodi med najredkejše vodne rastline pri nas.

Med Račkimi ribniki vodijo asfaltirana cesta in različne poti. Postavljena je tudi opazovalnica. Od ribnikov do akumulacije Požeg pridemo po makadamski cesti skozi poplavni gozd.

Avtor teksta in fotografij: Boris Jurak

Vabljeni da obiščete Račke ribnike in spoznate še kaj novega in zanimivega ter skrivnostnega.

 

Mogoče vam bo všeč

Več v:potopis