Intervju/komentar

Kar se tiče kandidatk desnice, je položaj za drugi krog otežen

Rdeča nit pogovora s političnim analitikom in predavateljem na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Alešem Mavrom je bila volilna nedelja, 22. oktobra, ko bomo Slovenke in Slovenci za pet let zaupali mandat predsednika Republike enemu od devetih kandidatov in kandidatk na volilnih lističih. Da gre za veliko število kandidatov, je dejal Aleš Maver, primerljivo z volitvami 1992. in 1997. leta. »Situacija je primerljiva z letom 1992, ko je bil na eni strani Milan Kučan, na drugi pa sedem izzivalcev. Borut Pahor vseeno ni Milan Kučan, nima za sabo takšne mašinerije, kot je delovala takrat ob volitvah 1992 in 1997. Zato mislim, da je tekma zaradi velikega števila kandidatov še odprta. Se mi pa zdi, da je tokrat politična levica bolj zainteresirana za zamenjavo , kar sicer skušajo demantirati nekatere ankete, ki kažejo veliko podporo Borutu Pahorju med volivci Socialnih demokratov, ki so ga tudi uradno podprli.« Sam se sicer napovedim izogiba, ker da se vedno zmoti, vendar bo po njegovem mnenju v morebitnem drugem krogu prišlo do spopada med levico in ortodoksno levico, med Pahorjem in Šarcem.

»Kar se tiče kandidatk desnice, je položaj za drugi krog otežen, ker se je SDS od štirih možnosti, ki jih je imela na razpolago, odločila za najbolj varno. Lahko bi SDS podprla Pahorja, kot je to v precejšnjem odstotku storila pred petimi leti, ko je bil poražen dotedanji predsednik Türk. Lahko bi podprla Ljudmilo Novak, ki se je prva vrgla v predsedniško tekmo, kot je to solistično storil Lojze Peterle, pa ga je sicer s stisnjenimi zobmi podprla tudi SDS.  Lahko pa bi SDS nastopila s težkokategornikom, z Janezom Janšo, nekaj takih idej se je pojavilo v javnosti. Če bi kandidiral, bi se zagotovo uvrstil v drugi krog, vendar z majhnimi možnostmi za skupno zmago. Zato so ubrali enako potezo kot leta 2012 in v volilno tekmo poslali evropsko poslanko Romano Tomc. Evropski poslanci v slovenskem javnem mnenju kotirajo relativno visoko, tudi zato, ker so daleč od oči. Na primer Violeta Bulc, za katero sem prepričan, da 99,7% Slovencev ne ve, kaj počenja v Bruslju, je na lestvici popularnosti na vrhu. V tem duhu je kandidatura Romane Tomc povsem logična.« Njen hendikep naj bi bil, da je v volilno tekmo stopila malo pozno, pravi Maver. Pri tem spomni na zgodovinsko dejstvo, da parlamentarna desnica vse od druge svetovne vojne do danes ni dobila absolutne večine, zato je skorajda misija nemogoče, da bi na predsedniških volitvah zmagal kandidat desnice.

Na vprašanje, če je zato, ker je aktualni predsednik pogojno sprejemljiv tudi za volivce desnice, ortodoksna levica z omrežjem Milana Kučana na vse kriplje skušala najti nekoga, ki ga bo zrušil, je Aleš Maver dejal, da »levica nekomu, ki ga pojmuje kot izdajalca v lastnih vrstah, težje oprosti, kot nekomu od zunaj.« Ni dvoma, da je Borut Pahor produkt Kučanovega omrežja, vendar ob naskoku na premierski položaj ni bil prva izbira, temveč lider Zaresa Gregor Golobič.  Zanj so se odločili šele, ko so bili prepričani, da bo lahko s svojim populističnim pristopom na volitvah premagal Janeza Janšo. »Še posebej pa je razjezil svoje izhodiščno omrežje s tem, ko je kandidiral proti predsedniku Türku, ki je bil favorit Kučanovega kroga.« Po nekih simulacijah naj bi Pahor v drugem krogu dobil plebiscitarno podporo desnice. »Od tod jasna in razumljiva zamera ortodoksne levice.«

Kakšno vlogo bo v predsedniških volitvah odigral Desus, ki ima za seboj vseeno občutno število volivcev? Do kandidatov strank vladne koalicije, Pahorja in Brenčičeve, se ni opredelil. Po vsej verjetnosti jim je pomembnejša zmaga »bloka« oblastnih strank, manj pa pomembno, kdo ta blok vleče naprej, meni Aleš Maver. Pri tem je opozoril še na en pomemben element, povezan z volilnim telesom Desusa. Gre za starejšo populacijo, ki v osnovi meni, da njihov glas ne bo vplival na rezultat, zato je med njimi tako visok odstotek abstinence ali pa podpre zmagovalca prvega kroga.

Po mnenju dr Aleša Mavra je leta 2012 Danilo Türk prej izgubil volitve, kot jih je Pahor dobil in to prav zaradi volilne udeležbe. Zato je po njegovem mnenju Pahorjev uspeh odvisen od  volilne udeležbe. »Nižja bo, več priložnosti imajo njegovi konkurenti.« Da imajo Slovenci nek čuden odnos oziroma kratek zgodovinski spomin, ko je govora o neuspehih Pahorjeve vlade. Zato se jih tudi takšne afere, kot je IranNLGgate, fiasko z Arbitražnim sporazumom in še kaj, ne dotaknejo, ko obkrožajo ime kandidata na volilnem lističu. To gre deloma pripisati tudi šibkosti opozicije, opozarja Maver. Opozicija sicer skuša v parlamentu sprožati vsa ta vprašanja, vendar zaradi medijske krajine, ki je povsem v službi oblasti, njihova prizadevanja ne pridejo do volilnega telesa. Resnična reforma se lahko zgodi s spremembo oblasti, ta pa ni nikjer na vidiku. »Bojim se, da bodo opozicijo prehitele tudi parlamentarne volitve,« je še dejal dr. Aleš Maver, četudi je seznam dosežkov aktualne oblasti popolnoma prazen. Če Slovenci na parlamentarnih volitvah še enkrat »kupijo« nove obraze levega omrežja, nam res ni pomoči.

Mogoče vam bo všeč