Aleksandra Pivec je zagotovo ministrica s precej debelo kožo. Lastna stranka ji je obrnila hrbet, mediji pa so ji v poletnih mesecih podtikali vse mogoče. V dnevih, ko je slovenska politika razdvojena zaradi imena Aleksandra Pivec, ko so jo člani lastne stranke takorokoč zatajili, ko se obeta nov kongres stranke DESUS in ko jo stranka ne želi več na mestu ministrice za kmetijstvo, zato so novinarski kolegi portala e-Maribor ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavili nekaj vprašanj: 1.   Kaj za vas pomenijo vsi napadi in deskreditacije zoper vas? To mi daje znak, da delam dobro in da sem očitno zaradi vse večje podpore ljudi na terenu postala moteč element v političnem prostoru mnogim. Tistim, ki se bojijo za izgubo glasov svojih volilcev, tistim, ki se bojijo razkrivanja nečednih dejanj iz preteklosti in tistim, ki jih tako silno moti vstop v desno sredinsko koalicijo. To vedenje pa mi daje še večjo moč in energijo ter prepričanje da v svojem delu in odnosu do njega in do ljudi, ki v moje delo verjamejo, vztrajam še naprej! 2.    So v stranki DESUS zmožni kulturnega dialoga z vami? V stranki DeSUS, predvsem v njeni bazi je veliko poštenih ljudi, ki mislijo enako, kot jaz in me pri mojem delu podpirajo. Žal se njihov glas, zaradi močnih negativnih posameznikov, ki se postavljajo v ospredje, pogosto premalo sliši. Vedno sem optimistična in upam da je še možno, da ta glas razuma in poštenosti zmaga in stopi v ospredje. Po naravi sem optimist. Pa vendar….Ko bom začutila, da kulturni dialog nima več prostora v naši stranki in so zmagale stare, negativne sile, bom svojo energijo usmerila drugam. 3.    Kakšno je vaše mnenje o predsedniku vlade in ali menite, da vas bo razrešil? Imamo odličnega predsednika, ki se je izkazal tudi v tako težkih zdravstveno socialnih in gospodarskih razmerah. Je dober strateg in načrtovalec politik, usmerjenih v cilje, ki jih znamo skupaj tudi dosegati. Zato verjamem, da bo tudi vedel strateško premisliti in načrtovati odločitev glede moje situacije. O njegovi odločitvi pa ne želim špekulurati. 4.    Se boste potegovali za nov mandat predsednice stranke in če vam ne uspe, ali boste odšli v drugo stranko? Dokler bom čutila zadostno podporo baze stranke iz terena, je moja odločitev, potegovati se za nov mandat predsednice stranke, moja dolžnost do njih, saj sem se k temu zavezala pred januarskim volilnim kongresom stranke. V kolikor bo glas nasprotno mislečih glasnejši in močnejši, bo to znak, da se je stranka popolnoma razdvojila in čas za nove odločitve in poteze. 5.   Bi prestopili v stranko SDS, če bi od nje dobili povabilo? To je hipoteticno vprasanje in nanj ne bom odgovorila. Pivčeva je tudi povedala, da dokler bo v  vrstah DESUS-a podpora baze močna, bo pripravljena vso svojo energijo usmerjati v njo. Ko pa bo začutila, da negativni del prevlada nad tem, zanjo v DESUS-u ni več prostora. Ker verjame, da lahko v političnem prostoru z dovolj podpore, ki jo izražajo številni, spreminja ustaljene politične prakse in dela politiko in politične spremembe po meri ljudi in s poštenimi ter istomislečimi ljudmi, ki nas je iz dneva v dan več, razmišlja tudi o lastni politični poti! Za ime stranke pravi, da je še čas. Z Aleksandro Pivec se je pogovarjal Mitja Grmovšek slika: arhiv Aleksandra Pivec/ Facebook    

Predsednik vlade Janez Janša je v daljšem intervjuju za madžarski tednik Figyelo, ki je izšel pretekli četrtek, spregovoril o spopadu Slovenije s koronavirusno krizo, o ukrepih, ki jih je vlada sprejela za okrevanja gospodarstva in o nadaljnjih vladnih načrtih. Govora je bilo tudi o sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo ter o evropski prihodnosti. V nadaljevanju objavljamo prevod celotnega intervjuja: Prejšnji mesec ste na videokonferenci »Sklada meščanske Madžarske« (Polgári Magyarországért Alapítvány) kot tri največje izzive EU označili: korona virus (Covid), kibernetične napade in demografijo. Obravnavajmo jih po vrsti. Koronavirusna kriza nas je, tako Slovenijo kot Evropo pa tudi svet, doletela nepripravljene. Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, zapiranjem meja, policijsko uro in drugimi ukrepi v marcu in aprilu videti kot iz srednjega veka. Tudi sedaj še nismo v obdobju po COVID-19 krizi, temveč smo v času, ko rešujemo ekonomske posledice pandemije. Sklad za okrevanje, ki ga predlaga Evropska komisija, je dober odgovor na izzive soočanja s posledicami koronavirusne krize, intenzivno se išče tudi cepivo ali zdravilo za to bolezen. Dokler tega nimamo, je rešitev pred ponovnimi drastičnimi ukrepi oziroma lock downom iz začetkov pandemije, aplikacija za sledenje okužbam. Naslednji večji izziv so kibernetski napadi, ki imajo lahko za posledico velike finančne kot tudi druge negativne posledice. Njihova uporaba v polnem obsegu s strani nekaterih držav pa lahko v razvitih državah povzroči posledice, ki so blizu tistim ob uporabi jedrskega orožja. Prav zato smo sopredsedujočima za predsedovanje Svetu EU, Nemčiji in Portugalski, predlagali, da se prioritetno pripravi načrt, kako se na evropski ravni boriti proti množičnim kibernetskim napadom. (Tretji član je Slovenija, ki bo od julija 2021 predsedovala uniji – ur.) Glavni strateški izziv za EU pa je v tem trenutku in v prihodnosti gotovo demografija. Vsi kazalniki kažejo, da se evropsko prebivalstvo pospešeno stara in veliko držav že vlaga ustrezne napore v sprejemanje ukrepov, ki bi to krivuljo staranja prebivalstva upočasnili. V tem pogledu potrebujemo spremenjene pokojninske sisteme, za višjo nataliteto spodbudne družinske politike, in številne druge, za demografske izzive prave ukrepe. Slovenska vlada je zelo uspešno kljubovala epidemiji, bila je prva evropska država, ki je ukinila stroge varnostne ukrepe in je znova zagnala gospodarstvo. Koliko sredstev je vaša vlada mobilizirala za zaustavitev epidemije in za pomoč gospodarstvu? Vlada je sprejela štiri zakonske svežnje ukrepov (koronapaketi) za zaustavitev epidemije COVID-19 in za pomoč državljanom ter gospodarstvu, vrednost katerih je več kot 6 milijard evrov (skoraj 2100 milijarda forintov). S sprejetimi ukrepi smo naslovili uspešno in učinkovito reševanje življenj, zdravja in ohranjanja vitalnih kapacitet države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost, kultura in druge. Zaradi ukrepov je Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije. V kateri veji gospodarstva vidite ta čas največje težave? Koliko delovnih mest vam je uspelo ohraniti, kakšni so trenutni trendi nezaposlenosti? Največje težave je epidemija povzročila v turizmu, ki ima visoke multiplikativne učinke na druge gospodarske panoge in kmetijstvu (prodaja kmetijskih pridelkov). Z veliko težavami se soočajo v storitvenih dejavnostih (gostinstvo, trgovina na drobno) in v predelovalnih dejavnostih, kjer so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo. Vseeno pa je vladi s prvimi tremi koronapaketi uspelo ohraniti okoli 260.000 delovnih mest in finančno pomagati 1,3 milijona državljanom. Z uvedbo turističnih bonov smo spodbudili povpraševanje na strani domačih turistov, kar je oživilo slovenski turizem in ohranilo številna delovna mesta v tej panogi. (odrasli s stalnim prebivališčem prejemajo od države bon v vrednosti 200 EUR, otroci pa 50 EUR - ur.) Kar se tiče trendov nezaposlenosti, pričakujemo v drugi polovici leta stabilizacijo gospodarskih razmer in s tem tudi umiritev razmer na trgu dela. (stopnja je trenutno 9,6 %, za 1,6 odstotno točko višja kot v začetku pandemije – ur.) Ali boste lahko zadržali višino plač, življenjski standard? (Med državami bivšega socialističnega bloka ima Slovenija najvišje plače (povprečno neto 1175 EUR, približno 410 tisoč forintov), pokojnine (povprečno 665 EUR), in tudi GDP na osebo. Vladni ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu so namenjeni ohranitvi blaginje in življenjskega standarda ljudi po krizi. V času po epidemiji pričakujemo, da se bosta, zahvaljujoč tem ukrepom, blaginja in življenjski standard ljudi zvišala nad ravnjo pred epidemijo. Posebno pozornost smo namenili najranljivejšim skupinam ljudi, kot so upokojenci, študenti in prejemniki socialnih pomoči. Vsekakor pa so najpomembnejši ukrepi za ohranitev ustvarjalnih kapacitet gospodarstva. Kakšni so vaši gospodarski načrti? Mnogi omenjajo slovenski »New Deal«. Iz česa je to sestavljeno? Temeljni namen slovenskega »New Deala«, kot ste ga poimenovali, je, da se pospešijo naložbeni projekti, ki bolj ali manj stojijo zaradi birokratskih ovir. Vladni ukrepi za debirokratizacijo so sporočilo gospodarstvu, da so naložbe dobrodošle. Slovenska vlada vidi trenutno krizo tudi kot priložnost, da se preko izvajanja nove strategije industrijske politike podpre prenovo in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri digitalizacije, zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva. Kateri scenarij predvidevate pri izhodu iz gospodarske krize: hitro okrevanje, krizo, ki bo potekala še v naslednjem letu, ali celo na bolj dolgotrajen proces? Glede rasti slovenskega GDP smo optimistični. Sprejete vladne ukrepe oziroma pakete ukrepov je Evropska komisija v svoji zadnji napovedi ocenila pozitivno in Sloveniji napoveduje hitro okrevanje. Tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije pri AA- s trendom stabilnosti. Obeti so torej stabilni, Slovenija pa je v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami pandemije. Seveda pa se položaj lahko radikalno spremeni, če bomo deležni udara drugega vala epidemije. Zaenkrat je to naša največja skrb. Ali bo pandemija korona virusa spremenila globalni trg? Kaj menite, v kakšni panogi se lahko okrepi vloga lokalnega sodelovanja v Evropi, še posebej v srednji-vzhodni Evropi? Pandemija koronavirusa zagotovo spreminja globalni trg. Vloga lokalnega, bolje rečeno regionalnega sodelovanja v Evropi se bo okrepila predvsem na področjih, kot so oskrba in logistika s kritičnimi s prehrambenimi, energetskimi in medicinskimi proizvodi in storitvami. Pandemija pa je odprla vprašanja o tem, katero proizvodnjo (predvsem strateških dobrin) je potrebno (ponovno) vzpostaviti v matični državi oziroma kako skrajšati dobavne verige in s tem zmanjšati tveganja motenj v dobavi.  Kje vidite možnosti madžarske udeležbe v investicijah in programih v Sloveniji? Na seznam najpomembnejših investicij, ki so ključne za okrevanje gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa, je uvrščena izgradnja Potniškega centra Ljubljana, ki bo obsegal nadgradnjo železniške postaje, izgradnjo nove avtobusne postaje in komercialnega dela, pri katerem bo v komercialni del investiral madžarski zasebni investitor v višini 250 mio EUR. Sodelovanje med državama vidimo tudi pri novogradnji železniške infrastrukture nasploh in na mejnem območju med krajema Rédics (Madžarska) in Beltinci, čezmejnih povezavah javnega potniškega prometa, vključitvi v javno zasebno partnerstvo pri prostorski širitvi ali posodobitvi mariborskega letališča, itd. Ob smernicah spodbujanja aktivne in trajne mobilnosti pa tudi meddržavne kolesarske povezave in vzpostavitev nizko emisijskih koridorjev. Kaj pričakujete glede slovensko-madžarskega gospodarskega in političnega sodelovanja v prihodnje? Madžarska že sedaj zaseda sedmo mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Pričakujem, da se bo blagovna menjava med državama še povečevala in da bo Madžarska v prihodnje še pomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Posebej bi omenil turizem, kjer Madžarsko uvrščamo med pomembnejše in perspektivne turistične trge. V zadnjih letih obisk iz Madžarske konstantno narašča. Prepričan sem, da se bodo gospodarske vezi z Madžarsko še krepile tudi z novimi oblikami sodelovanja, s poudarkom na področju investicij, digitalizacije, turizma in skupnega sodelovanja na tretjih trgih. Podobni obeti veljajo tudi za prihodnost političnih odnosov. Slovenija in Madžarska imata dobrososedske in prijateljske odnose, ki jih odlikujeta redni politični dialog ter razvejano sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. Slovenijo in Madžarsko povezuje tudi članstvo v EU in zvezi NATO. V našem skupnem interesu je vitalna, uspešna, gospodarsko močna in varna EU ter učinkovito zagotavljanje kolektivne obrambe v zavezništvu. Državi podpirata evroatlantsko prihodnost in integracijo držav Zahodnega Balkana. Kljub temu, da slovenska ustava zagotavlja avtohtonim manjšinam visoko raven manjšinskih pravice, se število pripadnikov italijanske in tudi madžarske narodne skupnosti močno zmanjšuje. Predstavniki manjšin menijo, da je velika vrzel med uveljavljanjem manjšinskih pravic »de jure in de facto«. Kaj je možno storiti na tem področju? V primeru madžarske skupnosti je ena večjih težav tudi odseljevanje zaradi razmeroma slabega gospodarskega stanja na dvojezičnem območju, oziroma v celotnem Pomurju. Slovenska ustava res zagotavlja visoko raven zaščite pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. V praksi je to zahteven in odgovoren proces, ki pa je občutljiv proces uveljavljanja pravic v veliki meri odvisen od vsakokratne vlade. Julija sem s poslancema narodnosti, Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti, in Felicejem Žižo, poslancem italijanske narodne skupnosti, podpisal poseben sporazum, ki presega to mandatno obdobje in natančno določa projekte in naloge, ki bodo izvedeni na območju, kjer živita obe narodnosti. Vsi projekti so tudi finančno ovrednoteni, pomembno pa je, da so za vlado zavezujoči. Računamo, da bomo tako pomembno pripomogli k odpravi problema, ki ga omenjate. Radi bi spodbujali gospodarski razvoj obeh narodnih skupnosti. Prizadevali si bomo za nadaljnje celovito spremljanje in dosledno uveljavljanje javne rabe italijanskega in madžarskega jezika kot uradnega jezika na območjih občin, v katerih živijo pripadniki obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Posebno pozornost bomo namenili razvoju sistema vzgoje in izobraževanja avtohtonih narodnih skupnosti zagotavljanju programske, kadrovske in finančne stabilnosti medijev obeh avtohtonih narodnih skupnosti ter nadaljnjemu razvoju kulturnih dejavnosti in znanstvenega raziskovanja obeh skupnosti. Z namenom promocije jezikovne in kulturne identitete, kulturne dediščine, zgodovine in navad obeh avtohtonih narodnih skupnosti si bomo prizadevali za pripravo celovitega seznama in registracije kulturne dediščine obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Madžarska vlada že nekaj let intenzivno podpira pomursko madžarsko skupnost. Ali lahko pričakujemo podoben pristop slovenske vlade v Porabju? Slovenska vlada intenzivno podpira pomursko madžarsko avtohtono narodno skupnost. V tem letu se zaključuje program 2017-2020 v višini 2.100.000 evrov in sicer za ukrepe, ki spodbujajo naložbe v gospodarstvu, turističnih dejavnosti in produktih, promociji programskega območja in podporo pri izvajanju programa. Prav tako v tem trenutku intenzivno poteka priprava programa za naslednje obdobje 2021-2024, ki ga namerava Vlada podpreti in sprejeti v višini 2.100.000 evrov. Podoben pristop načrtujemo v Porabju. Trenutno potekajo priprave in usklajevanja o vzpostavitvi sistema podpore za razvoj gospodarske osnove slovenske skupnosti v Porabju. Pripravljen je osnutek razvojnega programa Porabje za obdobje 2021-2024, ki ga je vlada podprla v skupni višini 2.800.000 evrov. Na ta način in glede na vsebino programa, ki podpira spodbujanje naložb v gospodarstvu, turistične in dopolnilne dejavnosti, gospodarske investicije namenjene postavitvi slovenskih podjetij v Porabju in promociji območja bi lahko uspešno pisali gospodarsko zgodbo med Muro in Rabo. Na online-konferenci “Necenzurirana Evropa” ste dejali, da projekt EU še ni končan. Kašna naj bi bila Evropa po vašem mnenju? Ustanovni očetje so vzpostavili evropsko povezovanje, da bi lahko Evropa v kar največji meri postala gospodarica svoje usode. To povezavo so zgradili na vrednotah. Tako je vedno več Evropejcev živelo v miru, svobodi in blagostanju. EU je tako postala močno orodje mehke moči, ki je doprineslo tudi k zrušitvi totalitarnih komunističnih režimov v Evropi. Tedaj je nastala možnost ponovne mirne združitve Evrope. Soočeni smo bili z zgodovinsko nalogo udejanjiti enotno in svobodno Evropo, ki je v miru sama s seboj. Ta vizija pa še ni udejanjena in to je naša naloga. Na temeljih vrednot evropske civilizacije moramo okrepiti Evropsko unijo, ustvariti takšno zavezništvo, ki bo za svoje državljane zagotavljalo zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno varnost. Po neuspehu ustavne pogodbe, finančni in ekonomski krizi, ki sta razkrili problematiko nedokončane ekonomske in monetarne unije, po migracijski krizi ter po izstopu Združenega kraljestva je sedaj nujno potrebno EU stabilizirati in konsolidirati. Zato bo najprej treba realizirati širitev schengenskega območja, da bo prišlo do sovpadanja zunanjih mej s schengenskimi mejami ter nadaljevati s širitvenim procesom EU povsod, kjer so bile že sprejete ustrezne politične odločitve o evropski perspektivi posameznih držav kandidatk. Vizija celotne, enotne in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, ki je sposobna osnovne demografske reprodukcije in rasti ter dovolj močna, da svojim prebivalcem znotraj Severnoatlantskega zavezništva zagotavlja polno zunanjo varnost bo udejanjena šele tedaj, ko bodo članice EU vse države Zahodnega Balkana in vse tiste članice vzhodnega partnerstva, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje. Tedaj bo Evropa tudi močnejši geopolitični dejavnik. Omenili ste, da so bili ustanovitelji EU krščanski demokrati, ki so takšno skupnost vrednot tudi želeli, danes pa stvari bolj potekajo na osnovi Marxovega komunističnega Manifesta. V Evropi se pojavljajo nova, levo usmerjena, vehementna antielitistična gibanja, ki se jim pridružujejo v glavnem mladi. V vaši parlamentarni opoziciji je tudi takšna stranka, poleg postkomunističnih socialnih demokratov, torej Levica. S kom in kako je mogoče graditi krščansko demokracijo, če te vrednote napadajo prav mladi? Vrednot krščanske tradicije ne napadajo vsi mladi. Problem je v tem, da mediji izrazito izpostavljajo ter tudi nudijo podporo levičarskim gibanjem, tudi tistim prototerorističnim, in to na način, da se zdi, kot da drugih mnenj in gibanj praktično ni. Toda realno je v družbi veliko mladih, ki zagovarjajo vrednote evropske civilizacije, a ker je medijska podpora njihovim prizadevanjem, milo rečeno, skromnejša, se zdi, kot da teh mladih ni. Kar se tiče demografije, na kaj je mogoče računati v Sloveniji? V zadnjih dveh desetletjih se je nekoliko povečalo število prebivalcev Slovenije, letos 1. januarja je država imela na osnovi uradnih statističnih podatkov 2 095 861 prebivalcev, kar je 15 tisoč več kot leto prej. Je to rezultat naravne natalitete, ali priseljevanja tujcev? Če pogledamo daljše časovno obdobje od sredine devetdesetih, se je število prebivalcev Slovenije povečevalo zaradi tujih državljanov. Izjema je obdobje od 2006 do 2016, ko se je število prebivalstva večalo predvsem zaradi višje natalitete Slovencev. V zadnjih letih pa se rodnost žal zmanjšuje. V koalicijski pogodbi smo zato med prioritetnimi ukrepi izpostavili pomoč mladim s stanovanjsko shemo za mlade družine ter gradnjo najemniških stanovanj, (in tudi ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, ur.). Ustanavljamo vladni Urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval ukrepe za dvig natalitete, pomoč družinam in v smer resnične medgeneracijske solidarnosti. Del demografije je tudi migracija, ki je kot ste izjavili, v nekaterih državah naredila že nepopravljivo škodo. Kako vidite slovensko bodočnost, zagotavljanje delovno sposobne družbe? Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah zahodne in severne Evrope na žalost ireverzibilne. Tega si v Sloveniji nikakor ne želimo. Ločiti moramo tudi med migracijami znotraj evropske oziroma zahodne civilizacije ter tistimi izven. V nobenem primeru pa ne računamo, da lahko naš demografski problem rešujemo pretežno z uvozom ljudi. Dobro prihodnost Evrope si predstavljam tako, da bo le-ta sama dovolj demografsko vitalna, da bo povečevala ali vsaj ohranjala število Evropejcev ter hkrati kulturno, duhovno, gospodarsko in vojaško toliko močna, da bo lahko pomagala državam v širši soseščini, da se bodo stabilizirale in toliko razvile, da ne bodo predstavljale neobvladljiv demografski pritisk na staro celino, ki znotraj sebe enostavno nima niti socialnih kapacitet niti fizičnega prostora za vse, ki bi želeli k nam. Zgodovina človeštva od pradavnine nas uči, da lahko tudi zelo različne civilizacije sobivajo v miru, če so vsaka na svojem in če ne prihaja do kakršnega koli prisilnega mešanja, vojaškega ali kulturno versko agresivnega pritiska ene na drugo.

S poletjem spletni časopis V FOKUSU prinaša serijo daljših pogovorov, intervjujev z vidnimi obrazi slovenske politike, ki so v zadnjem obdobju pustili neizbrisen pečat na slovenski politični svceni. Eden teh je Danijel Krivec, poslanec SDS v DZ s severoprimorskega konca Slovenije. V parlamentu je na čelu največje poslanske skupine, ki zadnjih pet mesecev tvori ključno ogrodje desnosredinske vladne koalicije, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša. Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve. Z drugo polovico julija se ponavadi pričenjajo parlamentarne počitnice. Verjamem, da ste si jih zaslužili, ker je bilo v zadnjih petih mesecih v Državnem zboru dogajanj za en poln štiriletni mandat.  Odstop PV Marjana Šarca, popoln fiasko levičarske koalicije, ki je svojo nesposobnost za ukrepanje skrila v "hraber" sestop z oblasti, pogajanja za sestavo nove desnosredinske koalicije in seveda epidemija novega koronavirusa, ki je ne le v državi, ampak na celotni zemeljski polobli obrnila življenje na glavo. "Drži. Letošnja prva polovica leta nam je prinesla čas, ki ni primerljiv z ničemer v naši zgodovini. Predvsem je ta čas zaznamovala epidemija koronavirusa in popolna zaustavitev javnega življenja. Prvi val te epidemije smo z ukrepi, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, uspešno prebrodili, in to kljub ostremu nasprotovanju opozicije, ki ni v ničemer skušala pomagati, temveč ji je šlo zgolj za rušenje vlade. Glejte, povsod drugod po svetu so politiki v tem kriznem času stopili skupaj in sodelovali za zajezitev in omejitev širjenja virusa, pa tudi pri ukrepih, ki bi pomenili pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, samo Slovenija je nek unikum med državami, kjer leva stran politične sfere svoje ozke interese postavlja celo pred zdravje ljudi. Sedaj živimo v času, ko koronavirus kroži med nami. Nepomembno je, ali rečemo, da gre za zadnjo fazo prvega vala epidemije, ali že za drugi val, bistveno je, da zadevo zaenkrat uspešno obvladujemo. Ker si težko predstavljam, da bi ponovno zaustavili celotno javno življenje, pa je toliko bolj pomembno, da upoštevamo priporočila in navodila NIJZ, da še vedno ohranjamo ustrezno distanco, nosimo maske, se v primeru, da se ne počutimo dobro, testiramo, in seveda gremo tudi v izolacijo. Mislim, da bo dober ukrep za zajezitev širjenja virusa aplikacija za sledenje okužbam #Ostani zdrav, ki bo ljudem prosto dostopna in dosegljiva brezplačno od druge polovice avgusta dalje. Večkrat je slišati, da se bomo morali navaditi na novo normalnost. Mislim, da je temu res tako, dokler ne bo medicina našla ustreznega zdravila za ta virus. Kar pa se tiče vašega vprašanja glede odstopa Marjana Šarca in oblikovanja koalicije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše, pa: ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve." Kako ste doživljali čas s pričetkom leta 2020, ko je bilo že več kot očitno, da je Covid 19 pred slovenskimi vrati. opozorila opozicije s SDS na čelu pa naletela na gluha ušesa. "Poslanska skupina SDS je že v začetku leta, natančneje februarja močno opozarjala na to, da bo virus verjetno prišel tudi k nam in da potrebujemo ukrepe, preden bo prepozno. Zahtevali smo več sej odbora za zdravstvo, kjer pa nas je Šarčeva ekipa obtožila, da strašimo ljudi in sejemo paniko. Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je tudi zdravnikom govoril, da pretiravajo, da delajo paniko, se celo norčeval iz njih. Tedanja vlada ni želela sprejeti pravzaprav nobenih ukrepov. Spomnite se profesionalnega športnika Roka Marguča, ki se je samoiniciativno odpravil v karanteno, ker je prišel iz okuženega območja, saj so uradni predstavniki trdili, da je neustrezno, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz ogroženih območij ostajajo na bolniškem staležu. Opozarjali smo tudi, da mejimo na Italijo, ki je postala žarišče okužb v Evropi, svetovali naj vladna ekipa vsaj odsvetuje potovanja v Italijo, kamor se v času februarskih zimskih počitnic napoti veliko Slovencev, a smo, tako kot ste ugotovili tudi sami, naleteli na gluha ušesa. Danes je jasno, da so prav te zimske počitnice bile vzrok vnosa virusa v našo državo. Šarčevi so ves čas zagotavljali, da imajo državni načrt za epidemijo, potem pa smo ugotovili, da državnega načrta za tak virus ni ter da se sklicujejo na nek državni načrt za obvladovanje gripe izpred nekaj let."   Kdaj je bilo jasno, da so Šarcu šteti dnevi? Ko je odstopil njegov minister za zdravje Šabeder ali že pri odhodu finančnega ministra?   Danijel Krivec, foto Nova24tv "Manjšinska Šarčeva vlada bi, če ne bi imela na svoji strani že vse od začetka nadkoalicijske Levice, imela še krajši razpolovni čas. Ko je Levica odtegnila svojo podporo manjšinski koaliciji nekje konec preteklega leta in ko je v proceduro prišel Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki mu je nasprotoval finančni minister Bertoncelj in delno tudi zdravstveni minister Šabeder,  je vedno bolj postajalo jasno, da Šarčeva vlada ne bo več dolgo zdržala. Ker sta torej kar dva ministra iz Šarčevih lastnih vrst tedanjemu predsedniku vlade odrekla podporo in sta želela odstopiti, je postalo jasno, da koalicija pravzaprav sploh ne deluje več. Tudi številne afere, ki so spremljale neposredno Šarčev odstop – od zaposlitve tako imenovane Lepe N. v Sovi, do očitkov o vohunjenju za lastnimi političnimi sopotniki, kar naj bi počel Šarec v sodelovanju z njegovim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem, so bile jasen opozorilni znak, da vlada ne bo dokončala polnega mandata. Šarčeva vlada je razpadla že mnogo pred dejanskim Šarčevim odstopom."   V SDS ste se verjetno po tehtnem premisleku odločili, da poskusite oblikovati desnosredinsko koalicijo. Kateri trenutek je bil prelomen? "Drži. V stranki je bilo veliko razprav o tem, ali oblikovati koalicijo, ali pa morda vendarle ne bi bilo bolje takrat v tistem času oditi na predčasne volitve. Toda, ker smo v ospredje postavili blaginjo, zdravje in varnost ljudi ter državo, smo se soglasno odločili – tudi potem, ko so možnosti za sodelovanje jasno nakazali v drugih koalicijskih strankah – da oblikujemo koalicijo." K sodelovanju so bile povabljene vse parlamentarne stranke, edini resen pozitiven odziv ste dobili od NSi, SMC in Desus? "Tako je, vabilo za sodelovanje v novi koaliciji po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, je bilo posredovano vsem parlamentarnim strankam. Torej tudi SAB, LMŠ, Levici, SD, SNS. Ostale stranke takrat v marcu pri pogovorih niso želele sodelovati in so povabilo odklonile. Ob tem bi želel dodati še nekaj – nekateri na levi glasno opozarjajo, da ta vlada ni legitimna, a ob tem pozabljajo, da je SDS zmagovalka volitev leta 2018. Torej je samo povolilni ponedeljek prišel kakšno leto in pol kasneje kot bi moral. Oblikovanje te koalicije je mogoče pripisati tudi močni volji in zavedanju predsednikov sedanjih koalicijskih strank, da je treba našo državo obrniti v drugačno smer, kot to, v katero je plula zadnjih 8 let pod levimi vladami." V hipu, ko je bila vlada sestavljena in potrjena v DZ, se je pričelo njeno rušenje. Verjetno ste možnost, da se bo kaj takega dogajalo, vzeli v zakup s prevzemom oblasti. "Seveda si nismo delali utvar, da bo lahko. Namreč že v času oblikovanja koalicije so bili poslanci SMC in DeSUS deležni ogromno pritiskov. Ne pozabimo, prvi tako imenovani protest proti koaliciji sovraštva, kjer so protestniki sami sejali sovraštvo, se je zgodil še pred podpisom koalicijske pogodbe. Vendar pa sem prepričan, da je koronavirusna kriza in vsi ti napadi, ki smo jim priče, sedaj pa res že na dnevni ravni, samo vezivo, ki to koalicijo še bolj krepi." Na izbruh epidemije, ko so bila skladišča prazna, zdravstvene institucije nepripravljene na epidemijo širših razsežnosti, je vlada Janeza Janše odgovorila z učinkovitimi potezami, ki pa so v opozicijskih levičarskih strankah sprožile pravcati stampedo napadov, ki so bili tudi medijsko dobro podprti. Cilje rušenje vlade, četudi so se na tapeti znašli ministri Tonin, Počivavšek, Hojs, Pivčeva... "Boljše kot vlada dela, ostrejši so napadi globoke države v medijski spregi nanjo in na posamezne koalicijske stranke. Vse skupaj deluje po znani Kučanovi sintagmi "najprej diskreditacija, nato likvidacija, četudi fizična." Samo poglejte, kako zelo sta v medijih ves čas nenehno diskreditirana minister Zdravko Počivalšek in ministrica Aleksandra Pivec. Tudi ministru Hojsu ni prizanešeno. Pričakovati je, da se bodo na podoben način, lotili tudi drugih ministrov. Pravzaprav se zdi, kot da se proti tej koaliciji ves čas vodi neka specialna vojna, katere generatorji pa puščajo prstne odtise in so znani. Včasih je obstajalo pravilo gentlemenskih 100 dni miru. Ta vlada ni imela miru niti 1 dan, kaj šele 100 dni. Vloženi sta bili že dve interpelaciji, minister Počivalšek je interpelacijo že prestal, ministra Hojsa še čaka, SD napoveduje ustavno obtožbo proti premierju, opozicija huronsko vpije, kaj vse, da je narobe v državi, vsak petek smo soočeni s protestniki, ki kršijo vladne odloke in ki so spodbujeni tudi s strani levega dela politične opcije, nekateri od vidnih politikov na teh protestih tudi aktivno sodelujejo... V medijih nas strašijo, da živimo v totalitarizmu, diktaturi, da se kršijo človekove pravice in podobno, toda povejte mi, bi v diktaturi sploh lahko javno izrazili svoje mnenje tako kot ga izražajo petkovi protestniki? Bi v totalitarni državi pričakovali tako blago ukrepanje proti tem petkovim kršiteljem? Pretekli komunistični režim je bil totalitaren. Tam ste bili zaprti že za to, če ste izrekli zgolj šalo o Titu. Da ne govorimo o cenzuri, UDBI, ki je sledila svojim državljanom, političnih likvidacijah … Skratka, ko se govori o totalitarnosti, pričakujem, da se to ne govori nekaj na pamet, temveč da je to podkrepljeno s podatki. O totalitarizmu v naši državi pa predvsem govorijo tisti, katerih predniki so totalitarno oblast izvajali. To je hinavščina brez primere. Nekomu je šlo res močno v nos, da ima vlada za svoje protikorona ukrepe dovolj močno podporo v DZ in kar je še "huje," bila je sposobna k sodelovanju pritegniti kompetentne obraze, ne glede na njihovo politično opredelitev, ker jim je bila na prvem mestu Slovenija in njeni prebivalci.   "Drži. Predsednik vlade je v času koronakrize k oblikovanju ukrepov povabil strokovnjake iz politično različnih krogov. Strokovno skupino za ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem je vodil dr. Matej Lahovnik, v njej so sodelovali mnogi slovenski ugledni ekonomisti in drugi strokovnjaki, ustanovljen je bil strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, tudi v času koronavirusne krize je opoziciji vlada posredovala zakonske protikorona pakete, deležna pa je bila razsutja osnutka zakonov v medijih, svojih pripomb in mnenj pa nikoli niso posredovali… Na tem mestu bi si izposodil misel poslanske kolegice Monike Gregorčič iz SMC, ki je pravzaprav zelo dobro povzela stanje: " Je, pa res, da bi prejšnji premier, ko se je epidemija bližala, oziroma ko so razmere eskalirale, moral nekako uvidet, kaj nam preti in ustrezno reagirat, ampak žal imeli smo premierja, ki ni bil vešč ne strateškega razmišljanja, kaj šele kriznega upravljana. Jaz to obžalujem. To ni neka jedrska znanost. To se da naučiti. Je pa res, da tega na igralski akademiji in na srednji lesarski šoli, ne učijo. Dejstvo je tudi, da po bitki je lahko vsak general, ampak dezerter pač o tem ne more sodit." Levičarska opozicija je zaradi svoje nemoči v poslanskih klopeh dogajanje preselila na ulice, pričela so se petkova kolesarjenja, ki naj bi pritegnila kritično maso ljudi, s katero bi Janševo vlado prisilili k odstopu.  "Sliši se, da so protestniki plačani in da bodo kolesarili ter protestirali, dokler bodo plačani. Kar se tiče samih protestov pa tole. Strinjam se s predsednikom vlade, da smo demokratična država in da je vsako zborovanje zagotovljeno z ustavo. Dokler je zborovanje dostojno, mislim, da ni nikogar, ki bi temu načinu izražanja odrekel podporo. Problem pa je, ker na teh protestih grozijo, izvajajo "performanse" na meji spodobnega in ker s svojim združevanjem povečujejo možnost okužb s koronavirusom."   Dominantni mediji praktično niso izbirali sredstev za diskreditacijo posameznih ministrov in predsednika vlade, pri čemer sta prednjačila nacionalna RTV in POP TV. "Res je. Dominantni mediji so postavili vlado Marjana Šarca, ki jo je nato s tem, da je vrgel puško v koruzo, razdrl. Ne vem, če ste opazili "medene tedne" med vlado Marjana Šarca in mediji v času njegove vladavine? Pravzaprav leto in pol njegove vladavine drugega, kot hvalisanja njegove vlade nismo slišali, pa ne govorim samo o izjavi, da je Marjan Šarec Luka Dončić slovenske politike. Se morda spomnite vsaj kakšnega kritičnega članka o Marjanu Šarcu s strani dominantnih medijev? Mislim, da bi nek tak članek ali prispevek iskali z lučjo pri belem dnevu. Edini, ki je razkrival afere Šarčeve vlade, je bil Bojan Požar, ki je bil nato v nekem trenutku tudi deležen napadov svojih novinarskih kolegov." Ob vseh polenih, v petih mesecih zmetanih pod noge desnosredinske koalicije, je parlamentarno proceduro preživelo kar nekaj paketov protikorona intervencijskih zakonov. Kako so potekala pogajanja, usklajevanja med poslanskimi skupinami? Kako se je na ponujen dialog odzivala levičarska opozicija? "V državnem zboru so usklajevanja med koalicijskimi poslanskimi skupinami potekala praktično na dnevni ravni. Prvi protikorona paketi so se poskušali uskladiti tudi z opozicijo, vendar na žalost brez uspeha, osnutke kot delovno gradivo so izkoriščali za napade in diskreditacijo predlaganih rešitev. Koalicijske poslanske skupine smo podpisale tudi protokol o medsebojnem sodelovanju pri oblikovanju zakonskih rešitev in drugih odprtih vprašanj. Ta protokol zavezuje tudi razmerja in način dela z ministerstvi ter vlado. Na tedenskih sestankih vodij poslanskih skupin pa redno obravnavamo najbolj aktualne teme in sprejmemo tudi konkretne usmeritve in sklepe. Ves ta čas so potekali tudi razgovori o boljšem sodelovanju z opozicijo, ponujen jim je bil konkreten predlog za sodelovanje, vendar ga niso, razen SNS želeli podpisati."   Javnomnenjske ankete kažejo, da vladnim ukrepom zaupa vse več slovenskih državljanov, podobno pa se odziva tudi tuja strokovna javnost, ki nas uvršča med "zmagovalce" spopada s Covid 19. "Slovenija se je uspešno spopadla s koronakrizo, mednarodni finančni krogi zelo pozitivno ocenjujejo ukrepanje slovenske vlade za zajezitev epidemije in zagotovitev socialne stabilnosti ter ukrepe za gospodarsko okrevanje. Slovenija tako po indeksu odziva na Covid-19 zaseda izjemno 7. mesto. Povpraševanje po slovenskih obveznicah se je povečalo, in to predvsem zaradi ukrepov za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje investicij, ki v finančnih krogih uživajo zaupanje. Če k temu dodamo še nedavni uspeh pogajalske ekipe predsednika vlade Janeza Janše v Bruslju, ko je Sloveniji priborila 10.5 milijard evrov sredstev, potem je jasno, da je bes in srd globoke države in tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, res velik. Slovenija končno tudi na mednarodnem parketu postaja zaupanja vredna država in kredibilen partner in tudi to gre žal, nerazumljivo, mnogim v nos."   Epidemije uradno ni več, vendar podatki NIJZ dnevno opozarjajo, da nismo dovolj resni in dosledni pri uresničevanju preventivnih ukrepov. Skoraj dnevno se pojavljajo nova mini žarišča. Širši obseg nam lahko prinese dopustniški čas, brezbrižnost dopustovanja pri sosedih...kakšna je verjetnost, da se z jesenjo soočimo z drugim valom epidemije?   "Slepili bi se, če bi rekli, da v jeseni koronavirusa ne bo več med nami. Pomembno pa je, kako se bomo nanj v jeseni odzvali. Z aplikacijo, z ukrepi, z državnim načrtom, ki ga je sedaj pripravila vlada, z vsemi izkušnjami ob prvem valu epidemije, pa se jeseni ne glede na to, kakšna bo, ne bojim. Menim namreč, da bomo kot država na drugi val mnogo bolje pripravljeni kot je to bilo ob prvem valu, ko je Šarčeva ekipa Janševo vlado pustila pravzaprav golo in boso na vseh področjih (od zaščitne opreme, do ukrepov, ki jih je treba sprejeti, spisati, …)."   Kako boste vi preživeli dopust, doma, v Sloveniji, ali bo čez poletje še vedno obilo dela v DZ, morda tudi kakšna izredna seja? "Večino dopusta bom preživel v domačem okolju saj je Posočje neizmeren zaklad čudovitih doživetij. Kar nekaj »odprtih« stvari je ostalo za postoriti tudi doma in bo ta dopust  koristno izrabljen. Verjamem, da izrednih sej DZ ne bo in mi bo ostal tudi čas za kašen krajši obisk slovenskih toplic." Hvala lepa za pogovor in ostanite zdravi. "Hvala tudi vam in tudi vašim bralcem želim prijeten oddih ter veliko zdravja." Boris Cipot

Tudi tokrat, četudi nam epidemija Covid 19 še vedbo "meša" štrene, smo pred kamere Evropskega utripa povavili dr. Mikana Zvera, EU poslanca ELS/EPP. Da je bil posebne pozornosti tokratnega plenarnega zasedanja EU parlamenta deležen nastop nemške kanclerke Angele Merkel in predsedovanja Nemčije Svetu EU v drugi polovici leta 2020, je v uvodu dejal dr. Milan Zver. Nemci so pod geslom “Skupaj za oživitev Evrope” odločeni soočenja z velikimi izzivi, ki jih je prinesla pandemija. Angela Merkel je izpostavila pet področij - temeljne pravice, solidarnost in kohezijo, podnebne spremembe, digitalizacijo in vlogo Evrope v svetu, na katerih moramo delovati, da bi iz trenutne krize izšli enotnejši in močnejši. Ob tem je dejala: “Nemčija je pripravljena izkazati izredno solidarnost”, in poudarila, da želi zgraditi Evropo, ki bo zelena, inovativna, trajnostna, bolj digitalna in konkurenčna. “Evropa je sposobna doseči velike stvari, če sodelujemo in solidarno stojimo skupaj.” Da so opredeljeni cilji nemškega predsedovanja še kako pomembni tudi za Slovenijo, je dejal evropski poslanec EPP/ELS dr. Milan Zver, kajti z nemškim predsedovanjem se začenja nov trio predsedovanja Svetu EU, ki ga bo nadaljevala Portugalska in ga v drugi polovici leta 31. decembra 2021 zaključila Slovenija. V pogovoru z dr. Milanom Zverom o sklepih EU parlamenta kar se tiče priprave proračuna EU za naslednjo finančno perspektivo. O njem bodo vseeno zadnjo besedo imeli posklanci. V okviru novega proračuna je pomembna postavka sklad  NextGenerationEU, ki je vreden 750 milijard evrov. Ta instrument bo vključen v okrepljen in prenovljen dolgoročni proračun EU, tako da bo v obdobju 2021–2027 v evropskem proračunu na voljo 1850 milijard evrov.   VIDEO: Dr. Milan Zver 

V oddaji Tema dneva na Nova24TV sem se pogovarjal z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico Centra za narodno spravo SCNR, ki je vse od ustanovitve leta 2008 v času prve vlade Janeza Janše  posta nekak trn v peti levim vladam. V teh 12. letih so preživeli različne oblike pritiska. Pahorjev minister za pravosodje Zalar jim je odrekel sredstva za plače, drug minister jih je hotel preprosto pripojiti Muzeju novejše zgodovine... Vsi so iskali načine, kako onemogočati delovanje centra. Tudi tako, da so jim za vrat pošiljali redne in izredne revizije poslovanja, s katerimi so skušali doseči odvzem opravilne sposobnosti. A kljub temu so opravili ogromno dela: izdali številne publikacije, opravili obsežna raziskovanja, organizirali in soorganizirali vrsto dogodkov in se uveljavili na mednarodnem področju sodelovanjja....Skratka, s kadrovskim potencialom, ki ga premore SCNR, lahko rečemo, da gre za zgodbo o uspehu!” VIDEO: Intervju z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR

Tokrat smo se za vas pogovarjali z Lukom Simoničem, predsednikom Slovenske demokratske mladine Maribor (SDM), študentom Ekonomske poslovne fakultete Maribor in aktivnim športnikom.   F: Mi lahko na kratko opišete, kako je potekalo delovanje SDM Maribor med korona krizo?  Sam vedno pravim, da se veličina vsake organizacije pokaže takrat, ko je njeno delovanje najtežje. V našem odboru smo hitro strnili svoje vrste in organizirali prvo akcijo pomoči, kjer smo starejšim pomagali pri nakupovanju najnujnejših stvari od živili, zdravil,… Tu moram pohvaliti čisto vsakega našega člana, saj smo res delovali složno in organizirano. Drugo akcijo pomoči je izvajal naš član Nejc-Filip Svenšek, ki je zbiral smučarska očala za zdravnike UKC Maribor. Tudi njegova akcija je bila zelo uspešna in sem izredno ponosen, da naša stranka premore takšne izjemne posameznike. F: Glede nato, da imate sliko s terena, nam lahko poveste kakšen je vaš komentar na tako imenovane »petkove proteste« proti vladi?Sam sem razočaran nad skupinami, ki te proteste izvajajo. Verjamem, da protestniki med krizo niso bili dejavni, saj si ne znajo predstavljati, kako so bili nekateri občani našega mesta prestrašeni, da ta zahrbten virus ne uide v njihove domove. Še bolj pa je žalostno, da s takim početjem ne ogrožajo samo sebe, ampak predvsem svoje najbližje. Če že komentiram vsebino protestov, to pa je komedija. Iskreno rečeno, skupaj protestirajo ljudje, ki bi se skregali, če bi jih posedli za isto mizo. Namreč, eni so anarhisti, drugi komunisti, tretji se borijo za okolje in ostali so kar tako zraven, ker nimajo nič pametnega početi. Vsi pa imajo le eno skupno lastnost: sovraštvo do Slovenske demokratske stranke. Ker proteste vodi takšna skupna nota, je to izredno slabo za Slovenijo. F: Kakšen je vaš pogled na trenutno mariborsko politiko, tako na državni kot tudi na lokalni ravni?Trenutno lahko na državni ravni spremljamo "nogometni" prestop mariborskega poslanca Gregorja Židana. Ampak žal je gospod Židan pozabil, da je bil izvoljen v Mariboru. Izvolili s(m)o ga Mariborčani in njegov prestop škoduje samo našemu mestu. Že, ko je deloval v koaliciji, ni bilo od njega nič. Torej lahko zdaj pričakujemo še večjo pasivnost. Nas, Mariborčane, pa izredno veseli, da smo dobili dodatne 4.000.000€ v občinsko blagajno. Izredno pomembno je, da naša vlada še naprej spodbuja decentralizacijo, ker samo s tem lahko Maribor veliko pridobi. Verjamem pa, da bo nova vlada prinesla nov kapital in delovna mesta v Maribor, saj mi to izredno potrebujemo.Na mesti ravni žal, trenutno, razen večjih položnic, ne opažam sprememb. Res je, da je novi župan obnovil Glavni trg, ampak to je rezultat dela njegovega predhodnika. Sam izredno pogrešam obnovo Mariborskega kopališča, dvorane Tabor, Mestne knjižnice in še bi lahko naštevali. Žal imam občutek, da bo Maribor doživel še dodatni dve leti izgubljenih priložnosti. F: Vaša zaključna misel za naše bralce?Končal bi s citatom generala Rudolfa Maistra: »Bratje! Naša pomlad gre iz tal, bistra kot burja, močna kot val«. SDS Maribor se prebuja, dela dobro in verjame, da se bo naše trdo delo poznalo na volitvah.  

V pogovoru za agencijo STA je evropski poslanec dr. Milan Zver spregovoril o specifičnih razmerah, ki jih je za uspešno realizacijo programa Erasmus + prinesla epidemija koronavirusa. Pandemija covida-19 je v veliki meri spremenila načrte 165.000 mladih, vključenih v program Erasmus+. Nekateri so se zaradi novega koronavirusa vrnili v domovino, drugi so ostali v kraju študija, večina jih nadaljuje študij na daljavo. Evropska komisija se je odzvala s prožnostjo programa, da bi študenti imeli kar najmanj težav. Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz vse Evrope, je bilo zaradi pandemije odpovedanih okoli 25 odstotkov študentskih izmenjav. 37,5 odstotka študentov je imelo najmanj eno večjo težavo, povezano z izmenjavo, na primer, da niso mogli domov ali so imeli težave z namestitvijo. Od študentov, katerih programi niso bili prekinjeni, je polovica nadaljevala študij s predavanji prek spleta. Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program in tudi glavni pogajalec, je v pogovoru za STA orisal nekatere izzive, s katerimi se soočajo v okviru programa Erasmus+ mladi in napore, ki jih poslanec vlaga v pogajanja  v trialogu. S katerimi težavami so se najpogosteje soočili študenti, ki so bili ob izbruhu pandemije na izmenjavi? Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov (Erasmus Student Network, ESN) in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz celotne Evrope, je bilo zaradi izbruha koronavirusa odpovedanih okoli 25% študentskih izmenjav. Dve tretjini študentov ni bilo sigurnih, ali bodo prejeli Erasmus štipendijo ali ne. 4% študentov pa je zaradi situacije s koronavirusom obtičalo v tujini in se niso mogli vrniti domov. Sčasoma so se stvari začele urejati, a odbor Evropskega parlamenta za izobraževanje in kulturo (CULT) je večkrat pozval Evropsko komisijo, ki je odgovorna za implementacijo programa Erasmus+, da naj bolje poskrbi za udeležence izmenjav in za organizacije, ki so se znašli v težavah zaradi izbruha koronavirusa. Stališča odbora CULT do omenjene problematike sem med drugim predstavil prejšnji teden na video konferenci, kjer je ESN je predstavila rezultate omenjene raziskave. Kako je EU pomagala študentom v programu Erasmus +? Je bil po vašem odziv unije ustrezen in pravočasen? Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program sem bil zaskrbljen, ker se je sprva zdelo, da Evropska komisija in nacionalne agencije v času od razglasitve pandemije niso dale jasnih navodil in ustreznih zagotovil študentom in sodelujočim organizacijam, ki so bili prizadeti zaradi krize, da jim bodo pomagale. Do danes se je situacija izboljšala, Evropska komisija je naročila nacionalnim agencijam, ki so pristojne za program Erasmus+, da naj bodo čim bolj prožne pri obravnavi prošenj študentov. Kljub temu, bi se lahko stvari še izboljšale. Evropski poslanci ste na komisijo aprila naslovili nekaj zahtev oz. pozivov? Kaj od tega je že urejeno, kaj je še treba urediti? Poslanci smo se pritožili, ker v začetku na nekaterih spletnih straneh nacionalnih agencij ni bilo mogoče najti nikakršnih informacij v zvezi s položajem študentov in sodelujočih organizacij v času epidemije. Nikjer tudi ni bilo jasno navedeno, da bodo vsi dodatni stroški, ki bi jih bodo imeli študentje zaradi epidemije, bili povrnjeni. Evropska komisija je zdaj sicer veliko bolj aktivna kot ob samem začetku krize, a dobesedno še vedno ni potrdila, da bodo povrnjeni vsi dodatni stroški. Študentje morajo biti 100% prepričani, da bodo resnično vsi dodatni stroški, ki so jih imeli zaradi epidemije, povrnjeni. Kaj je po vašem najpomembneje zagotoviti za študente, ki sodelujejo v programu Erasmus +? Pokazati moramo maksimalno prožnost pri interpretaciji pravil, saj gre za izredno situacijo. Študenti morajo dobiti jasno zagotovilo, da bodo prejeli Erasmus+ štipendije in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zaradi epidemije ne bi izgubili akademskega leta. Situacije se razlikujejo od primera do primera – nekateri študenti so se na primer vrnili domov, a najemnino za stanovanje v tujini morajo ne glede na to še naprej plačevati. Nekatere organizacije so kupile letalske karte za srečanja, ki jih na koncu ni bilo moč izvesti. Nekateri stroški so torej ostali, ne glede na odpovedane aktivnosti. Zato smo v odboru CULT prosili Komisijo in nacionalne agencije za maksimalno prilagodljivost. Kaj bo s tistimi študenti, katerih predavanja so bila odpovedana zaradi pandemije? Po raziskavi ESN je dve tretjine Erasmus študentov nadaljevalo študij, večinoma po spletu, ena četrtina pa predavanj pa je bila odpovedana. V parlamentu sicer že dolgo časa opozarjamo, da t.i. virtualne izmenjave nikakor ne morejo nadomestiti fizičnih izmenjav študentov, a v tej izjemni situaciji podpiramo čim boljše izkoriščanje vseh možnosti za nadaljevanje študija – v kakršnikoli obliki. Pri študentih, ki so jim bila predavanja popolnoma odpovedana, pa je situacija odvisna od univerze do univerze. Program Erasmus+ je namreč decentraliziran, evropski nivo predaja veliko zadev v urejanje nacionalnim agencijam, te pa naprej posameznim univerzam. Verjamem, da so se mnogi študenti vrnili na matično univerzo ali drugo ustanovo in tam nadaljevali študij v kakršnikoli obliki je bilo pač možno. Evropski parlament je Komisijo prosil, da nam redno posredujejo podatke o tem, kaj se dogaja z Erasmus+ študenti v teh časih, a kolikor razumem, tudi Komisija šele zbira odgovore iz posameznih držav. Ali je v Erasmus+ kaka varovalka za izredne razmere? Če je ni, ali bi bila po vaši oceni smiselna? V sedaj veljavni uredbi o Erasmus+ take varovalke ni. Glede na krizo zaradi koronavirusa pa menim, da bi bila v prihodnje vsekakor potrebna in se bom za to zavzemal tudi v nadaljnjih trialogih – pogajanjih z Evropsko komisijo in Svetom. Upam, da bo Evropska komisija čimprej predstavila novi predlog za večletni finančni okvir EU (MFF), tako da bomo lahko ponovno začeli tudi z delom na specifični, sektorski zakonodaji – v mojem primeru na Uredbi o Erasmus+ programu. Od Komisije smo slišali že štiri različne datume, kdaj bo predstavila novi, t.i. korona-MFF, najprej 29. april, potem 6. maj, 13. maj, zdaj se govori o 20. maju. Upam, da ga bo predstavila čimprej. Pri Erasmusu so zamude pri pripravi zakonodaje še posebej neprijetne, ker se po nekaterih interpretacijah program s 1. januarjem 2021 lahko popolnoma zaustavi, če do takrat ne sprejmemo zakonodaje za obdobje 2021-27. Zato smo na plenarnem zasedanju Evropsko komisijo pozvali, da naj pripravi tudi zasilni načrt. Če se ne bomo mogli dovolj hitro dogovoriti o celotni sedemletki, moramo imeti načrt vsaj za prvo leto, torej 2021. Strokovnjaki opozarjajo, da bo jeseni morda drugi val pandemije. Ali se EU že pripravlja na ta scenarij? V mislih moramo imeti vse možne scenarije, prvega - da epidemija koronavirusa počasi izzveni, drugega - da pride do ponovnega večjega izbruha v naslednjih mesecih in tretjega - pa da se spremeni v endemijo, ki bo prisotna konstantno, tako kot je na primer gripa. Vse evropske inštitucije se danes veliko bolj zavedajo možnosti novega vala koronavirusa ali pa izbruha kakšne druge bolezni in v mnogih obzirih se temu prilagajamo. Če se meje znotraj Schengna odprejo, pa bi jih bilo treba po nekaj mesecih ponovno zapreti, bomo to naredili bolj usklajeno in manj kaotično kot marca letos. Ne bo prihajalo do tako neusklajenih blokad izvoza, do takšnih kolon tovornjakov na mejah, kot smo jih videli marca letos, oskrbovalne verige bodo bolje funkcionirale in ne bo takih primanjkljajev na področju zaščitne opreme za zdravstvo. Verjamem, da bomo vsi, ki se ukvarjamo z zakonodajo, imeli vse te možnosti v mislih, ko bomo pripravljali programe za naslednje sedemletno obdobje. Vir:milanzver.eu

Evropski poslanec ELS/EPP dr. Milan Zver je bil gost petkove oddaje Tema dneva na Nova24TV. V uvodu je poudaril, da je vlada Janeza Janše v dveh mesecih kar vodi državo, ki se je z njegovim prevzemom mandata že "kopala" v globoki krizi zaradi epidemije Coviud 19, opravila izjemno delo. Učinkovitost spopada s koronavirusom nam priznava cel svet, bili smo celo prva država EU, ki je razglasila konec epidemije. Le na domačem političnem parketu je Janševa vlada deležna izjemno pritlehnega napadanja s strani tistih, ki so pred dobrima dvema mesecema strahopetno vrgli puško v koruzo in se zaradi svoje nesposobnosti raje odločili za sramotni sestop z oblasti. Dr. Milan Zver je pojasnil vsebinska dogajanja na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki se je odvijal po on-line sistemu. Spregovoril je o variantah okoli sprejemanja proračuna EU za obdobje 2012 do 2027 in v tem okviru prihodnost programa Ersamus +. VIDEO: Intervju z dr. Milanom Zverom  

V 21. stoletju, ko so novi in drugačni časi, se nekateri levičarski veljaki še vedno radi poistovetijo s komunistično ikono, diktatorjem Titom. Po njem se v Sloveniji imenuje več trgov in ulic.  Da se morajo stvari začeti spreminjati pa je odločen tudi župan Radencev, gospod Roman Leljak. V občini Radence so tako začeli postopek glede preimenovanja Titove ceste v Cesto dr. Ante Šarića. Občinski predlog je sprožil tudi nasprotovanje nekaterih občanov, izključen pa ni niti referendum. Prav o tej tematiki smo se pogovarjali z gospodom Romanom Leljakom, županom občine Radenci. Pozdravljeni gospod župan. V zadnjih časih ste na udaru zaradi predloga o poimenovanju Titove ceste v cesto  dr. Ante Šarića Čemu pripisujete protest v Radencih? Protest v Radencih je organizirala politična stranka SD. Kandidat za župana g. Emil Šmid je v protestih videl svojo priložnost, da se ponovno politično aktivira. Gre bolj za osebne zamere SD kot pa dejansko za vprašanje Titove ceste. Bo na protestu, glede na to, da je protest nelegalen prisotna tudi policija? Kolikor vem je policija bila prisotna, oziroma to ni bilo potrebno, ker se je protesta udeležilo samo nekaj 10 kolesarjev, oziroma samo vodstvo lokalnega SD v Radencih. Boste zoper organizatorje protestov spisali tudi kazensko ovadbo? Ne, tega ne bom storil. Organizatorji so doživeli fijasko. Osebno menim, da so ljudje prepoznali moje delo, načrte za prihodnost in da ne bodo dovolili, da bi sprememba imena  Titove ceste vse skupaj zadržalo. Gre za politično motiviran protest? Seveda, Tito je samo izgovor. Iščejo možnost, da bi politilčno delovanje stranke SD bilo prepoznavno v Radencih. To je brca v temo. Zakaj Radenci potrebujejo poimenovanje ulice? Radenci želijo urediti in končati probleme denacionalizacije. Z družino Šarić še želimo pogovarjati, priznati, da jim je komunistična oblast naredila veliko nepopravljivo škodo. Dr. Ante Šarić je umrl 05.04.1945 leta, ustrelili so ga Nemci, ker je pomagal partizanom. V resnici je bil Šarić zelo socialno naravnan, 103 otrokom v Radencih je bil birmanski boter. Postavil je vse vile v Radencih, ki sedaj na žalost propadajo. Propadajo pa samo iz razloga, ker nismo toliko človeški, da bi družini vrnili kar lahko, ostalo pa z njimi uredili in z njihovim soglasjem prevzeli v občinsko last in gospodariti s premoženjem dostojno, tako kot bi si dr. Ante Šarić želel. Če koga moti, da je dr. Ante Šarić bil Hrvat, pa to povezuje tudi z mano, je to njegov problem. Moj ne. S podžupanom sta bila pred nedavnim verbalno napadena. Veste, kdo stoji za tem napadom in ali ste sprožili tudi kazenske ovadbe? Žalosti me, da nas napadajo občani, ki so rojeni po letu 1980, ko je Tito umrl. To vse govori v smeri, da šolski sitem ni oddelal svoje funkcije, da starši še vedno otroke polnijo z lažmi iz totalitarnega sistema kot je bila Jugoslavija. Kaj boste storili, če se bo poimenovanje ulice sprevrglo v fizično nasilje? Boste vztrajali pri poimenovanju? Titove ceste v Radencih ne bo. Dokončno. V primeru, da se bo zgodil referendum in bi ljudje odločili, da Titova cesta mora biti, je moja odločitev jasna. Župan v takem kraju ne morem biti. Iskrena hvala gospod župan za ta kratek intervju z upanjem, da se Radenci še naprej lahko razvijejo v sodobno mesto in da se bodo ljudje v Radence vedno radi vračali.   Z Romanom Leljakom se je pogovarjal M.G.