SI

NSI je ustavnemu loku uradno rekla NE

30.10.2020

preberi več

Prihodnost dela: zelo iskani strokovnjaki za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT)

30.10.2020

preberi več

80 odstotno nadomestilo v primeru obveznosti varstva otrok

30.10.2020

preberi več

RAPER ZLATKO NEOTESANO IN NEKULTURNO DO POLICISTOV

30.10.2020

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

NSI je ustavnemu loku uradno rekla NE

30.10.2020

preberi več

RAPER ZLATKO NEOTESANO IN NEKULTURNO DO POLICISTOV

30.10.2020

preberi več

Vlada sklenila podaljšati ukrepe iz odlokov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19

30.10.2020

preberi več

Covid-19: Četrtkova testiranja sicer daleč od črnega rekorda, vendar še vedno visokih 1.798 novo okuženih

30.10.2020

preberi več

GROZLJIV ZLOČIN ILEGALNEGA MIGRANTA V NICI

30.10.2020

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: v trgovino pojdite z obrazno masko, držite razdaljo.

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

24.10.2020

preberi več

Agencija Fitch Ratings potrdila dobro bonitetno oceno Slovenije

18.07.2020

preberi več

Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi

4.03.2020

preberi več

VIDEO: Alojz Kovšca: Šarec si je sam kriv, zdrahe znotraj LMŠ so mu spodnesle premierski fotelj

19.02.2020

preberi več

Vladimir Kolmanič v Sredi v sredo: Sodeč po volilni blamaži Demokratov v Iowi, je drugi mandat Donalda Trumpa več kot realen

12.02.2020

preberi več

Evropski utrip

Nemčija: Na tisoče policistov bo spremljalo ali se vsi držijo novih ukrepov

30.10.2020

preberi več

Dr. Milan Zver: Mirovni inštitut in nekateri nevladniki zavajajo glede prostorov na Metelkovi 6

28.10.2020

preberi več

Dr. Milan Zver v Poslančevem dnevniku mladim Slovenije in EU o drugem valu koronavirusa

25.10.2020

preberi več

Romana Tomc: Hitri ukrepi lahko omejijo gospodarsko škodo zaradi Covid-19

24.10.2020

preberi več

VIDEO - Franc Bogovič: Reforma SKP za svetlejšo prihodnost evropskega in slovenskega kmetijstva!

23.10.2020

preberi več

Evropski parlament - povezave

Vinko Vasle in Jože Biščak: Peticiji o pritiskih ob rob

Peticija – ali bolje rečeno pamflet »22 odgovornih urednikov slovenskih medijev« oziroma medijskih političnih aktivistov – je zelo prozoren, rekli bi lahko transparenten nov napad na desnosredinsko vlado, ki jo vodi Janez Janša. To je poskus ponovitve vaje  t. i. peticije zoper cenzuro in politične pritiske na slovenske novinarje, ki sta jo leta 2007, v času Janševe vlade, napisala Blaž Zgaga in Matej Šurc, dva tudi iz sedanjih časov znana razpečevalca neresnic, laži in medijske histerije. Številni kolegi novinarji so bili to peticijo po svoje prisiljeni podpisati, o posledicah nepodpisa pa jim je »na terenu« razlagal sedanji urednik Mladine Grega Repovž, ki je tudi podpisnik sedanjega pamfleta o pritiskih. V glavnem, vsi ti uredniki, ki so podpisali to zadnjo peticijo, so podpisali tudi tisto prvo. Še bolj zanimivo je, da ne gre za urednike slovenskih medijev, ampak za nekatere urednike slovenskih medijev, kajti kar 12 (z besedo: dvanajst) podpisnikov od skupaj 22 je urednikov programov RTV Slovenija. V aktualnem trenutku nam to pove veliko! V prvi vrsti to, da je peticija pritisk na programske svetnike, ki se, kot kaže, večinsko nagibajo k razrešitvi sedanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in od tod njihov krik: pod pritiski ne bomo klonili. Igor Kadunc je v večdesetletni zgodovini javne televizije dokazljivo eden najbolj nesposobnih upravljalcev tako imenovanega denarja iz električnega priključka, kajti vsa gospodinjstva v državi, ki imajo električni priključek, so dolžna vsak mesec plačati RTV-prispevek. Poslovanje Igorja Kadunca se že bliža osmim milijonom evrov  izgube, nadzorni svet je že večkrat zavrnil njegov programsko-produkcijski načrt in od njega zahteval pripravo novega načrta oziroma rebalansa. Kadunc se na te zahteve (tudi) nadzornega sveta ne ozira in vso krivdo vali na zakonodajalca, od katerega že dalj časa izsiljuje zvišanje RTV-prispevka. RTV Slovenija je v primerjavi z evropskimi TV-hišami ena najbolj kadrovsko razkošnih, v programskem smislu pa tudi zelo neprofesionalnih, kar posebej velja za informativni program radia in televizije. Generalno je torej pamflet »pod pritiski ne bomo klonili« namenjen ohranjanju statusa quo javnega radia in televizije ter foteljev posameznikov, ki svojega dela ne opravljajo niti v skladu z internimi etičnimi merili, kaj šele s kakšnimi zunanjimi. Solidarno so se pod pamflet podpisali še nekateri uredniki medijev, ki so v lasti znanih tajkunov (Delo, Dnevnik, Večer), ali pa »neznanih« finančnih lobijev s kakšnega eksotičnega otoka (Mladina). Po prodaji revije Reporter medijskemu mogotcu Martinu Odlazku, ki je bil tudi že obsojen, pa je ta v nekaj mesecih svojo desnosredinsko uredniško politiko povsem prilagodila levičarski agendi, ki kot v primeru drugih medijev temelji na antijanšizmu. Pamflet se med drugim tudi norčuje iz zdrave pameti gledalcev, poslušalcev in bralcev, ko trdi, da se podpisniki »zavedajo kritičnosti in pomembnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije novega koronavirusa«. In da se mediji, novinarji, uredniki in drugi ustvarjalci medijskih vsebin svoje vloge in odgovornosti z vso globino zavedajo. Že vpogled v medijske vsebine medijev in oddaj, ki jih urejajo podpisani odgovorni uredniki, pove, da gre za eklatantne neresnice. Vsi ti mediji so od prevzema desnosredinske oblasti marca letos načrtno sabotirali prizadevanja te vlade, da se solidarno in odgovorno spopademo s pandemijo. Pri teh sabotažah je imela vodilno vlogo prav javna televizija; odlično propagandistično antijanša podporo ji je nudila POP TV, v te akcije pa so bili dosledno vključeni tudi drugi časopisi oziroma revije. RTV Slovenija je bila v določeni meri tudi medijski »pokrovitelj« nezakonitih petkovih zbiranj v Ljubljani, ki že dajejo rezultate – Ljubljana sodi med najbolj okužena mesta. Neverjetno beden je tudi del besedila, ki pravi, da ti mediji in novinarji intenzivno iščejo odgovore pri stroki in se spopadajo s stampedom lažnih in nevarno poenostavljenih teorij, ki nimajo nobene znanstvene podlage. In dodajo, da »za nas šteje le resnica«. Preveč je primerov, ki dokazujejo ne samo neresnico teh besed, ampak popolno laž. Gre za primere, ko so ti uredniki in ti mediji dopuščali in propagirali najbolj nevarne, zavržne teorije zarote tako imenovanih influencerjev, jih podpirali, reklamirali in ob ogorčenju javnosti tudi na vse možne načine branili. Javna RTV Slovenija je tu spet zelo prednjačila. V nadaljevanju politični aktivisti teh medijev, ki se podpisujejo kot odgovorni uredniki, pišejo, da jih zelo skrbijo nivo komuniciranja z državljani v teh težkih covid časih, napadi na medije, novinarje, njihovo diskreditiranje in demoniziranje. Seveda gre za znano taktiko levičarskih medijev, ki so zazrti v socializem in komunizem, ki jih prav nič ne skrbi zdravje in preživetje ljudi v državi, ampak je njihov glavni motiv, kako vreči z oblasti vlado Janeza Janše in sedanjo koalicijo. Del politike in konservativne javnosti seveda te njihove za te čase nevarne medijske »profesionalnosti« prepoznava, zato so ti mediji deležni kritik, ki pa jih druga stran označuje za napade na njihovo neodvisnost in avtonomijo. Sklicujejo se na nek absolut svojega delovanja, na pravice, ki jih niti v etičnem smislu nimajo in ne smejo imeti – to so pravice do avtonomije novinarske laži, manipulacij in zavajanj. In če parafrazirava del njihovega besedila – redkokje v EU so novinarji upravičeni do neposrednega zavajanja, podtikanj in širjenja lažnih informacij. Zato upava, da pod pritiski takšnega novinarstva resnica ne bo klonila. Da ne bo klonila pred dvojnimi merili, ki jih imajo ti uredniki in mediji in njihova partijska organizacija Društvo novinarjev Slovenije, ki napade in pritiske na novinarje delijo na upravičene in neupravičene, o čemer govori primer napada na kamermana Nove24TV, ki ga ti uredniki in njihovi mediji »niso opazili« in ne obsodili. O tem pamfletu še največ pove pripomba s spleta – da gre za komunistični manifest v stilu »druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«. Vinko Vasle, dolgoletni novinar in urednik ter nekdanji direktor javnega Radia Slovenija (RTV Slovenija), in Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija ter predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev demokracija.si

Več

Osrednja turistična borza WTM letos na spletu

Ena največjih globalnih turističnih borz World Travel Market London bo v letošnjem letu potekala v virtualni obliki. Na voljo je še nekaj prostih mest za prijavo slovenskih turističnih ponudnikov. Virtualna izvedba poslovne borze WTM Virtual - Recover. Rebuild. Innovate se bo osredotočila na obnavljanje in razvoj novih poslovnih povezav, promocijo blagovnih znamk in izobraževanja. Vse to bo pripomoglo k obnovi in oblikovanju potovalne industrije. Virtualni dogodek bo potekal od 9. do 11. novembra od 7. do 22. ure (GMT). V tridnevnem programu bo udeležencem na voljo platforma "Connect Me Meetings" za sklepanje sestankov in spletna srečanja, spremljanje konferenc v živo in udeležba na okroglih mizah, na katerih se bo obravnavalo aktualna in pereča vprašanja. Vsako prijavljeno podjetje bo imelo možnost predstaviti svoje produkte in storitve, uporabo inovativne virtualne platforme za povezovanje, 30 minutne vnaprej dogovorjene sestanke s kupci iz celega sveta, udeležbo na konferencah v živo, okroglih mizah in forumih. Prijavljen so-razstavljavec bo imel možnost registrirati največ 3 predstavnike iz svojega podjetja, kateri bodo lahko sklepali in organizirali sestanke s kupci širom sveta. Več info o borzi na https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/14196-osrednja-turisticna-borza-wtm-letos-na-spletu?utm_campaign=sI-okt20-pr-tta-42&utm_medium=email&utm_source=Net-Results&utm_content=sI-okt20-pr-tta-42#

Več

Komu zvonijo zvonovi? Nujno potrebno zvoniti v glavah vseh korona skeptikov in nejevernih korona »Tomažev«

Black friday, črni petek,  z 1961 okužb z novim korona virusom, kar je največ od spomladanskega začetka epidemije covida - 19. Umrlo je 19 bolnikov s covidom-19, kar je prav tako največje dnevno število do zdaj. Upam da mi znanec ne zameri, ampak v sredo je pred koncem delovnega časa v hotelu povedal, da bo konec tedna že zelo blizu 2000 okuženih, in da bo število mrtvih prav tako začelo naraščati za 20 - 30 na dan in da bo pred »vsemi svetimi« ali Dnevom spomina na mrtve  začelo  število preminulih  »silovito« približevati 300-tim in še čez mrtvih. Danes jih je 235! Teden, ki je že skoraj za nami, je v marsičem mejni za stvari, početja in na koncu koncev tudi ravnanja, poveza z razmerami s COVID 19, ki kažejo iste ljudi v povsem drugačni luči. Kdo usmerja ljudi v napačno smer? a. Influencerji - ali »naskakovalci« javnega mnenja, ki ga s svojimi napačnimi in škodljivimi, na žalost prodorni pri podobni laični in plitvo razmišljajoči in z ničemer zadovoljni masi ljudi, ki komaj čaka  negativni val, po katerem bi plavali in bili zadovoljni, dokler se ne spremenijo v plavanje »hrbtno« in namestitvi taistih v ustanove za zdravljenje, ki rešujejo njih samih od tega »naskakovanja« ljudi. b. Politična parlamentarna opozicija, ki je svoj zadnji »izdajalski« ples odplesala tik pred razglasitvijo prve epidemije v marcu, tista, ki je naredila trajne poškodbe v političnem, zdravstvenem in življenjskem prostoru, z metanjem pušk v koruzo, skakanjem v prazen bazen, z indolentnim odnosom do takrat  že nevarno razraščajoče epidemije, s poraznim in neodgovornim odnosom  do zaščitnih sredstev in opreme in še česa.. In ravno oni utegnejo očitati odgovorni, kompetentni vladi, odnos in neznanje ali celo načrtnost v »počasnosti« delovanja v zvezi z pandemijo. Prej so očitali nesorazmernost v smislu »preveč,« sedaj pa malo mešano, enkrat »premalo,» drugič  »preveč«. Nekonsistentnost  sui genereis tistih, ki se ne spoznajo na nič, razen na besedno paradiranje "mi vemo, kar vi ne veste, ampak bomo v vsem proti, ker vi veste da to ni nič drugače kot vi veste, samo hočemo da to kar mi vemo,  da povemo ko vas vržemo dol." Nikogar ne bodo vrgli dol, ker ne morejo priti gor. Srečati se morajo s svojo lucidno, bistroumno pametjo  in priznati v slogu nekdanje modne šivilje in tudi v vlogi predsednice vlade gospe Alenke Bratušek in preprosto reči:« I need a mind« ali po njeno »Aj nid i majnd« kar pomeni, da potrebujejo politično in sicer potrebno pamet. Do takrat se lahko učijo od boljših, tudi pametnejših. Gola resnica!( naked truth- nejkit trut-AB ingliš)   c. Dolgoletni NVO kulturniki in ostareli in iztrošeni  »dolgolasi«  in kratko miselni  vedeži. ki se spoznajo samo na parazitiranje in inštalacije na betonu ali kateri drugi talni ali navpični podlagi (po njihovem platformi) popisovati, sporočati. Kakšni nevladniki neki, če pa so se vsakokrat globoko zažirali v proračun vseh »prijateljskih« dosedanjih  vlad. Denar se je porabljal za »zakajevanje« lastnih misli in kulturne krajine ter občasno uničevanje kakšne državne proslave z nikoli in od nikogar razumljene sporočilnosti, razen »ustvarjalcem« lastne zakajenosti in »larpurlartistične« nikamor segajoče globokoumne plitvosti. In je sedaj, ko se vse to dogaja in bi se moralo zgoditi že zdavnaj, izvajajo performans »klanja« zoper tiste, ki jim sporočajo nekaj, kar bi se moralo zgoditi mnogo prej. In se bo, »koritništva« za vse, še najbolj za tiste, ki so nujno potrebni odtegnitve od korit. d. Ta točka ne bi nastala če ne bi zvedel »pet pred dvanajsto«, da se negativna propaganda o naših ukrepih in »korumpirani » vladi širi v tujino celo s pomočjo najvišjih predstojnikov naših bolnišnic, točneje direktorja Postojnske bolnišnice, ki je izjavil nekemu makedonskemu laičnemu »poznavalcu«  zdravstva, da je vlada korumpirana in da ima stališča, ki niso utemeljena s stroko. O ideološki sorodnosti makedonske vlade in predstojnika pa ne bi izgubljal besed… e. Ulična manifestacija zoperstavljanja vladi je vse drugo kot pa argument, s katerim se doseže kaj več kot strošek za varovanje reda in miru ostale normalne in spodobne Slovenije  pred tovrstnim škodljivim vedenjem zoper  njih samih, protestnikov. Zamenjali so več platform, od  pešačenja, do kolesarjenja, kombinirane »tehnike« do plakatiranja in kljub čezmerno »pacifitični« policiji kasirali kazni v za njih »premilih« zneskih, ki so nesorazmerni v primerjavi porabe na strani MNZ. Upajmo, da jih v tem času nujno potrebne omejitve gibanja iz zdravstvenih in humanitarnih  razlogov ne bo več zvabljala na ulice. V dobro lastne  pameti  in zdravja. Ali se lahko zgodi da vsem »neverujočim« v dober namen,  da jim  prideta pamet in solidarnost nasproti? Spoštovanja vredni sodržavljanke in  sodržavljani, ni ga in ga ni bilo, ne glede in priimek. kdo je to danes, ob katerem se spotikate mnogi,  sedaj, do sedaj, nikogar, v katerikoli vladi, ki je znal, zmogel dan in noč delati za ljudi,  da se stanje,  ki ga povzroča pandemija  sprva omili, zameji, in na koncu koncev tudi ustavi in premaga. Tudi z vami, ki ste se do sedaj odgovorno, vestno in po najboljših močeh  držali navodil, napotkov in stoično sprejeli in doživljali omejitve  in vsebino zapovedanih ukrepov. Tistim pa, ki se še niste uglasili sami s seboj, naredite to danes. Ni pozno dokler še ni prepozno. Zaradi vas samih in vseh okoli vas. Od solidarnosti nobenega ne boli glava, boli, pa ne samo glava, od  samovšečnosti in samoljubja. Tega, si lahko upam misliti, da vas ni veliko, pa ne zato ker ne bi smelo biti, ampak če količkaj človeka in empatičnosti do drugih, da se sami omejite in vašega lastnega in na piedestal visoko dvignjenega »ega«  spustite na najnižji možni ravni, ga prizemljite. Močno si želim tega, da vas to doseže, verjemite boljše se boste počutili, pa tudi neboleče je! Vane T.Costa

Več

Komentar: dr. Vinko Gorenak ob rob vladnega sklepa o omejitvi gibanja ponoči: BUTALCI IN POLICIJSKA URA

Groza! Vlada Janeza Janše je uvedla policijsko uro. Med 21.00 in 06.00 se ne bomo mogli gibati na prostem. Fašistoidno, zatiralsko in ponižujoče, tako bi lahko povzeli dominantne medije. Toda kaj je in kaj ni res. V Sloveniji ni tako imenovane policijske ure in je brez potrebe nikoli ne bo. Policijsko uro, če ji tako sploh lahko rečemo tudi pogojno določa 56. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki pravi takole: 56. člen (začasna omejitev gibanja) (1) Osebi, ki je v policijskem postopku, je gibanje začasno omejeno, če se dejansko ne more svobodno gibati zaradi izvedbe določenega policijskega pooblastila ali drugega uradnega dejanja. Ta omejitev sme trajati le nujno potreben čas za izvedbo policijskega pooblastila ali drugega uradnega dejanja. (2) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za privedbo na podlagi: –        naloga pristojnega organa, –        zakona, ki ureja kazenski postopek, razen če gre za odvzem prostosti, in –        zakona, ki ureja postopek o prekrških. (3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zadržanje na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek. (4) Policisti smejo izprazniti območje, prostor ali objekt in okoliš, prepovedati dostop, ga pregledati, začasno omejiti gibanje na območju, v prostoru, objektu, okolišu ali v njihovi bližini in določiti smer gibanja do izvedbe policijske naloge, če: –        obstaja verjetnost, da bo na določenem območju, prostoru ali v določenem objektu in okolišu prišlo do velike nevarnosti, –        je na določenem območju, prostoru ali v določenem objektu in okolišu prišlo do velike nevarnosti, –        je to potrebno za zagotavljanje varnosti določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, –        je to nujno, da se prime iskana oseba, –        je treba opraviti ogled kraja dejanja. (5) Ukrepi policistov iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za brezpilotne zrakoplove, daljinsko ali avtonomno vodena vozila ali plovila ali druga primerljiva tehnična sredstva. (6) Območje, kjer velja začasna omejitev gibanja, policisti lahko označijo s trakovi ali zaščitijo z ograjami ali drugimi sredstvi. (7) Policijsko pooblastilo iz četrtega odstavka tega člena smejo policisti v tujem stanovanju in drugih prostorih izvesti le, če so hkrati izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona. (8) Kot posebni primeri začasne omejitve gibanja po tem zakonu se štejejo: –        privedba na podlagi tega zakona, –        prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi, –        prepoved udeležbe na športnih prireditvah in –        prekinitev potovanja. (9) Ob začasni omejitvi gibanja policisti osebo seznanijo z razlogi začasne omejitve gibanja, v zakonsko določenih primerih pa tudi z drugimi pravicami. (10) Zoper osebo, ki ne upošteva začasne omejitve gibanja, smejo policisti uporabiti druga policijska pooblastila. (11) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena sme čas začasne omejitve gibanja trajati največ šest ur. (12) Na njeno zahtevo mora policist osebi, ki ji je bilo začasno omejeno gibanje za več kot eno uro, izdati potrdilo z navedbo časa začetka in konca začasne omejitve gibanja ter navesti, kateri policijski postopek je bil izveden. Nič od tega se ne dogaja ta čas. Vlada je prepovedala gibanje med 21.00 in 06.00 na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih in sicer na podlagi 39. člena tega zakona, ki pravi: “Kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko Vlada Republike Slovenije odredi tudi naslednje ukrepe: 1.      določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav; 2.      prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih; 3.      prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni; 4.      omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost”. Kaj je torej res in kaj ni? Resnica je le ena. Toda naši dominantni mediji jo potvarjajo. Policijske ure v Sloveniji torej ni. Res pa je, da je prepovedano gibanje v omenjenem času, torej v času od 21.00 do 06.00. vinkogorenak.net

Več

Dr. Vinko Gorenak: Kdo je "zrihtal" policijske plače?!

Policijske plače so vedno bile problem. Spomnim se policijske stavke, tam nekje okoli leta 1992/1993, ko so v takrat še enem Policijskem sindikatu Slovenije napovedali stavko in jo tudi izvedli. Zakon takrat še ni omejeval policijske stavke. Stavka je bila popolna, policisti niso delali. Tisti dan sem se znašel na ogledu neke tekme v Hali Tivoli in do Tržaške 49, kjer sem stanoval, sem z avtomobilom potreboval skoraj dve uri. Toda reagirala je politika, sestal se je Državni zbor in po hitrem postopku zakonsko omejil policijsko stavko. Nekaj podobnega je bilo leta 1996. Napovedan je bil obisk papeža Janeza Pavla II. V Sloveniji. In takratni Policijski sindikat Slovenije je ponovno udaril. Papežu sporočamo, da mu zaradi stavke ne moremo zagotavljati varnosti, ali nekaj podobnega so sporočili. Po dolgih prerekanjih je zmagal zdrav razum. Večina policistov je dojela, kaj tako sporočilo pomeni, zato so sindikalistom obrnili hrbet in jih zavrnili, kar še danes štejem za uspeh zdrave policijske pameti. Kasneje sem se velikokrat srečeval s vprašanji policistov, zakaj imajo tako male policijske plače zlasti v primerjavi s kolegi iz Avstrije ali Nemčije. Vedno pa sem jim odgovarjal, da je potrebno policijske plače  primerjati s povprečnimi plačami v državi. Logično je torej, da imajo policisti v Nemčiji veliko večje plače kot policisti v Sloveniji, toda tam veliko več plačujejo tudi za stanovanja in druge stroške. Toda prestavimo se v sedanjost. Pred nekaj dnevi sem v Šmarju pri Jelšah, v nekem lokalu z ženo pil kavo. K sosednji mizi se je usedel visok možakar, star med 50 in 60 let. Takoj me je ogovoril z imenom in priimkom in z menoj začel kramljati. Povedal je, da je že nekaj dni končno upokojenec. Nič posebnega sem si mislil, ko pa je dejal, da je “orožje že vrnil, opremo pa še bo”, je vzbudil mojo pozornost. Vprašal sem ga, če je bil policist. Pritrdil mi je. Pogovor je stekel. Vprašal sem ga po plači. Zelo jasno mi je povedal, da je bil “zadnja leta s plačo veliko bolj zadovoljen, kot pred leti”. In sem še nekoliko “rinil” vanj. Ja okoli 1500 evrov neto sem dobival zadnja leta, seveda z vsemi povračili za malico in potne stroške, je dejal. “Ali je bilo v preteklosti slabše”, me je zanimalo. “Seveda, tam okoli leta 2009 pa vse do leta 2017, so bile plače res slabe, šele po tem letu so se lepo povečale”.  Še sem “rinil” vanj. “Torej je zadnji minister Boštjan Poklukar, res poskrbel za policijske plače”, sem provociral. Moj sogovornik, mi je odgovoril, da so se plače, tam od 2017 res lepo povišale. Mi pa pojdimo k dejstvom. Leta 2012, mi je bilo kot ministru za notranje zadeve jasno, da lahko vsaj del policistov “odlepim” od ostalih uniformiranih poklicev le s spremembo zakona. Z zakonom smo takrat določili, da se del nalog policistov opravlja z zahtevano višjo šolo, del pa s srednjo šolo. Lokalni kriminalist, ki preiskuje tudi zahtevnejša kazniva dejanja ali policist prometnik, ki obravnava hude prometne nezgode, tudi s smrtnim izidom, pač mora imeti vsaj višjo šolo, tisti policist, ki opravlja službo zunanjega varovanja  Državnega zbora (straža) ali tisti, ki varuje mejo pač lahko ima srednjo šolo.  Dobra zamisel, ki je bila leta 2013 uzakonjena. Takrat sem računal s tem, da bodo policisti z višjo izobrazbo dobili za štiri plačne razrede višjo plačo, kar bi bilo povsem ustrezno, tisti s srednjo šolo pa bi ostali na nižjih plačah, saj opravljajo manj zahtevne naloge. Stvar bi morala preiti v prakso leta 2016. To se je tudi zgodilo, a policijski ministri in šefi, ki so prišli za menoj, so vsem policistom določili višješolsko izobrazbo (razen nadzornikom državne meje) in s tem se jim je plača povečala za štiri plačne razrede. Vmes so sindikalisti dosegli tudi svoje, plače policistom so se povečale še za dva plačna razreda.  In rezultat? Policijske plače so danes v povprečju višje za več kot 40 % glede na leto 2012, ko sem bil notranji minister. Štiri plačne razrede policistom (višja šola) je prinesel zakon, ki sem ga predlagal jaz, dva plačna razreda pa so s pogajanji dosegli policijski sindikalisti. No, v očeh povprečnega policista, pa je vse skupaj  “zrihtal” prejšnji minister Boštjan Poklukar. Taka je realnost. vir: vinkogorenak.net

Več

Dr. Vinko Gorenak: Demokratični predsedniki, diktatorji in piškotarji

Ko slišite besedno zvezo »predsednik države« ali »predsednik vlade« vam je jasno, da gre za nekoga, ki je demokratično izvoljen na splošnih demokratičnih volitvah države, ali je z demokratičnim glasovanjem z večino glasov izbran v nacionalnem parlamentu. Do tu vse v redu. Ko pa slišite besedo »diktator« seveda takoj pomislite na nekaj nedemokratičnega, po možnosti nasilnega, na nekaj kar pomeni, da si je nekdo oblast prisvojil, lahko z nasiljem ali brez njega, vsekakor pa »diktator« ni bil izvoljen na splošnih volitvah države ali ni bil z večino izbran v nacionalnem parlamentu. Tako naj bi bilo po nekih splošnih demokratičnih pravilih. Toda, ko standarde o tem, kdo je »diktator« in kdo »demokratično izvoljen predsednik«, postavljajo novinarski »piškotarji« (njihovo vlogo je 17. 10. 2014 v Financah 202/2014 odlično opisal dr. Blaž Vodopivec) nastane popolna zmeda. Poglejmo nekaj primerov. Junija 2010 je takratni predsednik države Danilo Türk z gospodarsko delegacijo obiskal Azerbajdžan. Junija 2011 pa je njihov predsednik Alijev, na povabilo takratnega predsednika države Danila Türka, obiskal Slovenijo. Januarja 2013 je predsednik vlade Janez Janša, z gospodarsko delegacijo, obiskal Azerbajdžan. Nič posebnega bi rekli. Dobri politično gospodarski odnosi med državama, bi se lahko glasila ocena. Toda ali je tako tudi v naših »piškotarskih« medijih? Ne ni. Naši mediji prikrajajo resnico dnevno političnim potrebam. Za potrebe tega prispevka sem pregledal poročanje Dela in Dnevnika o teh obiskih. In kakšni so rezultati? Pojdimo po vrsti. Delo je o obisku Danila Turka v Azerbajdžanu leta 2010 verjetno poročalo, a z Googlom si nisem mogel kaj dosti pomagati. Je pa Delo 10. 06. 2011 poročalo o obisku Alijeva v Sloveniji in o njegovem sprejemu pri Danilu Türku. Nič o kratenju človekovih pravic v Azerbajdžanu, nič o zatiranju tamkajšnje opoziciji, nič o domnevno najbolj skorumpiranemu predsedniku Alijevu. Zato pa je Delo 16. 01. 2013 (čas obiska Janše v Azerbajdžanu) poročalo o Alijevu, kot o najbolj skorumpiranemu politiku na svetu, ki ga je Janša obiskal. Prav tako je Delo 16. 01. 2013 Alijevo (njihov predsednik) vladavino označilo kot totalitarno, ki krši človekove pravice in zatira opozicijo. Delo je 15. 01. 2013 prav tako poročalo o korupciji in kratenju človekovih pravic na vsakem koraku v Azerbajdžanu. Kako je torej to mogoče Alijev je enkrat najboljši predsednik Azerbajdžana, kmalu za tem pa najhujši skorumpiranec in diktator? In kaj se je spremenilo v dobrih dveh letih? V Azerbajdžanu in pri Alijevu nič. Se je pa spremenilo pri nas. Prvič je bil njegov sogovornik Danilo Türk, drugič pa Janez Janša. Poglejmo še Dnevnik. Dnevnik je 08. 11. 2009 poročal o obisku Danila Türkra v Azerbajdžanu in Kazahstanu. Nič o kratenju človekovih pravic v Azerbajdžanu, nič o zatiranju tamkajšnje opoziciji, nič o domnevno najbolj skorumpiranemu predsedniku Alijevu. Dnevnik je 10. 11. 2009 poročal o Azerbajdžanu in njegovi prestolnici Baku, ki naj bi bila najhitreje razvijajoča se prestolnica, ter o srečanju Türka z Alijevom. Dnevnik je 08. 06. 2011 poročal o tem, da je Alijev obiskal Slovenijo na povabilo Türka. Nič o kratenju človekovih pravic v Azerbajdžanu, nič o zatiranju tamkajšnje opozicije, nič o domnevno najbolj skorumpiranemu predsedniku Alijevu. Veselo je bilo tudi pri Jankoviču dne 10. 06. 2011 ko je v Mestni hiši sprejel Alijeva. Tudi v tem primeru nič o kratenju človekovih pravic v Azerbajdžanu, nič o zatiranju tamkajšnje opozicije, nič o domnevno najbolj skorumpiranemu predsedniku Alijevu. Zato pa je Dnevnik 18 .01. 2013 objavil celo gloso na račun Janševega obiska v Azerbajdžanu. V delegaciji z Janšo v Bakuju januarja tistega leta je bil tudi gospodarski minister Žerjav, ki se celo v Bakuju ni mogel izogniti vprašanj Dnevnika 16. 01. 2013 o kratenju človekovih pravic in nedemokratičnosti tamkajšnjega režima. Kako je torej to mogoče Alijev je enkrat najboljši predsednik Azerbajdžana, kmalu za tem pa najhujši skorumpiranec in diktator? In kaj se je spremenilo v dobrih dveh letih? V Azerbajdžanu in pri Alijevu nič. Se je pa spremenilo pri nas. Prvič je bil njegov sogovornik Danilo Türk, drugič pa Janez Janša. Pa pojdimo v precej kruto sedanjost. Nič se ni spremenilo pri naših novinarskih »piškotarjih« seveda. Vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca sta kar nekajkrat sestankovali na skupnih sejah obeh vlad v Beogradu, česar nobena vlada Janeza Janše nikoli ni naredila. Tam je takrat na ravni predsednika države predsedoval »predsednik države« Aleksandar Vučić. Šarca je na obisk na Madžarsko, kot eden redkih, če ne edini predsednik vlade, povabil Viktor Orban. Šarec je na obisk tudi odšel. V vseh primerih so naši novinarski »piškotarji« poročali o »predsedniku Srbije« ali »predsedniku vlade« Madžarske. Toda glej ga zlomka. Pred slabim mesecem so na videokonferenci sodelovali Viktor Orban, Aleksandar Vučić in Janez Janša (ne Cerar ali Šarec). Gre za istega predsednika Srbije in istega predsednika vlade Madžarske, drug sogovornik je le Janez Janša. In kako poročajo naši novinarski »piškotarji«. Seveda poročajo o sestankovanju treh »diktatorjev« (vsebina večinskega poročanja »piškotarskih novinarjev«. Kakšna je torej dejanska razlika med »demokratično izvoljenimi« predsedniki in »diktatorji«? V pravem smislu besede zelo velika. »Demokratično izvoljeni predsedniki« vlad in držav so tisti, ki so izvoljeni na demokratičnih volitvah. »Diktatorji« pa so tisti, ki si oblast največkrat s silo (vojska) prisvojijo brez volitev. Ker pa pri nas kriterije postavljajo novinarski »piškotarji« je stvar popolnoma prilagodljiva. Zlasti je odvisna od tega, kdo je na oblasti v Sloveniji. Če so v Sloveniji na oblasti levi politični veljaki (Türk, Cerar, Šarec), potem sta Vučić in Orban »predsednika države ali vlade«, če pa je v Sloveniji na oblasti Janša, sta ta ista Vučić in Orban »diktatorja«. To da sta na splošnih in demokratičnih volitvah zmagala, lahko tudi z ustavno večino, na to seveda nima nobenega vpliva. Vir:sds.si

Več

Prihodnost dela: zelo iskani strokovnjaki za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT)

30.10.2020

preberi več

80 odstotno nadomestilo v primeru obveznosti varstva otrok

30.10.2020

preberi več

Navadna voda z okusom iz domače kuhinje? Zakaj pa ne!

30.10.2020

preberi več

Vsakodnevni nasveti za manj zavržene hrane

30.10.2020

preberi več

Kako bo videti največji vodni park v Evropi?

30.10.2020

preberi več

Intervju: Koronavirus je prebolel tudi Jurij Zrnec. Tu je njegova izpoved!

"Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza," je pričevanje pričel Jurij Zrnec v izpovedi, ki ga je objavil ljubljanski UKC. Priljubljeni igralec Jurij Zrnec je pred kratkim prebolel okužbo z novim koronavirusom. Ker je zaradi prejšnjih zdravstvenih težav spadal v rizično skupino bolnikov, so ga zdravniki spremljali na daljavo, prek sistema telemetrije. K sreči je covid-19 prebolel brez zapletov, a je nekaj časa trajalo, da se je 42-letni Zrnec vrnil v običajno kondicijo, ki jo je pred okužbo vzdrževal tudi na fitnesu. A prav tam, se je izkazalo, je bil virus bolj "fit" od vseh varnostnih ukrepov.  O svoji izkušnji je igralec zdaj spregovoril tudi za UKC in pozval: "Pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj!"   KAKO JE PRI VAS POTEKALA BOLEZEN IN KAKO SE POČUTITE ZDAJ? Bolezen je k sreči potekala presenetljivo “v redu”: brez visoke vročine, brez kakšnih hudih znakov, če odmislim izgubo vonja. Težje se je bilo vrniti na delo, v gledališče, kjer je lahko precej naporno, saj zahteva 100-odstotnega človeka. Tam sem čutil, morda še zmeraj, precej upada v svoji kondiciji in nekakšen strah. Trenutno sem bolje, počasi se vračam v prejšnje stanje. VAŠE ZDRAVSTVENO STANJE SO ZARADI PREJŠNJIH OBOLENJ POZORNO SPREMLJALI NA DALJAVO ... Telemetrija je krasna stvar, način! Če je le možna. V mojem primeru sem bil sam svoj zdravnik (smeh) in bil s tem, na nek način, vključen v zdravljenje. ALI VESTE, KJE STE SE OKUŽILI? Pred kratkim sem izvedel in zdaj lahko skoraj z gotovostjo povem: na fitnesu*** (v tistem tednu je tam zbolelo 5 ljudi)! Naj pa poudarim, da so res vestno skrbeli za čistočo, razkuževanje ... ampak je bil virus bolj “fit”. KAKO STE SE POČUTILI, KO STE IZVEDELI ZA POZITIVEN BRIS? JE ZBOLEL ŠE KDO IZ VAŠEGA KROGA BLIŽNJIH IN PRIJATELJEV? Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza! Najprej sem pomislil, koga vse sem okužil naprej, morda celo življenjsko ogrozil (starša, drugi šibkejši člani razširjene družine). Prijatelj je moral celo odpovedati poroko! Če se malo pohecam, sem ga na nek način “rešil”, mu dal čas za ponoven razmislek (smeh). A k sreči ni zbolel, od ogromno možnih kandidatov, nihče. KAKO STE PREŽIVLJALI ČAS SAMOIZOLACIJE? Čas sem preživljal v izpopolnjevanju svojih kuharskih veščin in ob neštetih pogovorih, klicih. Ampak ni bilo tako težko, ker sem bil, kar se tiče počutja, v redu. Je bilo pa kot božični večer, ko sem lahko nesel ven smeti ven "v divjino”, pred blok. KAJ SPOROČATE DVOMLJIVCEM IN TUDI OSTALIM? Virus je in to je dejstvo! Dejstvo je tudi, da o vsem skupaj še vedno ne vemo veliko. Številke kažejo svoje. Kako, kaj in zakaj? Na vse odgovore bomo morali še malo počakati, kaj šele na cepivo. Do takrat pa: pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj! Naj pojasnim, da sem ravno zaradi svojih prejšnjih bolezenskih zapletov (tri pljučne embolije) in starejših družinskih članov letos odpovedal dopustovanje na hrvaški obali, saj je bilo, kot vsi dobro vemo, stanje zaskrbljujoče, številke obolelih pa močno "prilagojene"! Ostal sem doma, opravljal le nujne stvari, odhajal na sprehode in se predvsem izogibal gneči.   Juriju Zrnecu želimo še naprej veliko zdravja, uredništvo v fokusu    

Več

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

V noči iz četrtka na petek sta na drugem in zadnjem soočenju pred predsedniškimi volitvami v ZDA, ki bodo v nedeljo, 3. novembra v Nashvillu pred televizijskimi kamerami pomerila aktualni predsednik ZDA Donald Trump in predsedniški kandidat demokratov Joseph Biden. Zaradi utišanih mikrofonov, ko je govoril drug kandidat, je minilo z veliko manj prekinitvami kot prvo v Clevelandu. Nashvill, drugo in zadnje soočenje Donalda Trumpa in demokratskega kandidata Joe Bidena pred predsedniškimi volitvami 3. novembra Staavnice še vedno na strani demokratskega kandidata Joe Bidena Po poročanju svetovnih medijev je Biden je napadel Trumpa zaradi slabega ukrepanja ob epidemiji covida-19, Trump pa ga je obtoževal korupcije. Soočenje je bilo verjetno zadnja priložnost za Trumpa, da spremeni dinamiko tekme, v kateri po anketah zaostaja za Bidnom, vendar pa Američanom ni toliko predstavil razlogov, zakaj naj mu zaupajo še drugi štiriletni mandat, kot jih je skušal prepričati, da bo Biden vse uničil. Po pričakovanju ga je napadel zaradi poslov njegovega sina Hunterja v Ukrajini in na Kitajskem ter celo dodal trditev, da je Joe Biden dobival denar od Rusije. V oddaji aktualno na Nova24TV je nekdanji namestnik veleposlanika Slovenije v Washingtonu Vladimir Kolmanič poudaril, da je po zadnjem soočenju v Nashvillu še težko prognozirati volilni izid 3. novembra. Javnomenjske ankete še vedno dajejo prednost Bidenu, vendar Trump še ni rekel zadnje besede. Velik del ameriškega volilnega telesa, se bo šele zadnji trenutek odločal, koga voliti, če sploh stopiti na volišča. Lahko se bo ponovila zgodba iz leta 2016, ko so ankete javnega mnenja Trumpu namenile le nekaj odstotkov možnosti, da bo premagal demokratsko kandidatko Clintonovo. Socialna omrežja, zlasti twitter, na katerem ima Trump skoraj 100 milijonov sledilcev, lahko tehtnico premaknejo v njegovo prid. VIDEO: Vladimir Kollmanič o predsedniških volitvah v ZDA 3. novembra 2020 Sicer pa, ne glede na volilni izid, se lahko Trump pohvali s številnimi dosežki v 4. letih predsednikovanja: EDEN NAJVEČJIH DOSEŽKOV PR TRUMPA je in bo gotovo ta, da je EDINI izmed ZADNJIH 6 PR Z.D.A. IN PRVI PO PR CARTERJU, ki NI NAPADEL DRUGE DRŽAVE in NI ZAČEL NOBENE VOJNE Oz. OBOROŽENEGA KONFLIKTA (,kar je napovedal že na samem začetku svoje predvolilne kampanje). S tem je obvaroval na TISOČE ŽIVLJENJ AMERIČANOV in STOTISOČE DRUGIH ter PRIHRANIL BILIJONE DOLARJEV AMERIŠKIH DAVKOPLAČEVALCEV!  Poleg tega je posredoval pri dosegu sporazumov med IZRAELOM in ZAE in  Bahreinom ter med Srbijo in Kosovim, kakor tudi ukrotil S. Korejo. Zato so ga posamezni poslanci iz Norveške, Švedske in Finske ter skupina profesorjev prava iz Avstralije URADNO PREDLAGALI ZA NOBELOVO NAGRADO ZA MIR! Poleg tega:  TRUMP POLEG ZGORAJ OMENJENEGA v ZGODOVINI ZAPISAN KOT PREDSEDNIK, ki je:-OMOGOČIL PRVO DAVČNO REFORMO od leta 1986 ter VRSTO OLAJŠAV in SPODBUD;-OMOGOČIL ponoven ZAGON AMERIŠKE INDUSTRIJE in GOSPODARSTVA;-OMOGOČIL NAJVEČJO VREDNOST BORZNIH INDEKSOV;-OMOGOČIL NAJVEČJO STOPNJO ZAPOSLENOSTI IN NAJNIŽJO BREZPOSELNOST VSEH KATEGORIJ PREBIVALSTVA;-OMOGOČIL SPREJETJE TREH NAJVEČJI PRORAČUNOV ZA OBRAMBO V ZGODOVINI (skupno cca 2,2 bilijona USD) in s tem REVITALIZACIJO OBRAMBNIH SIL Z.D.A. (po 7-letnem obdobju stagnacije in nazadovanja), vključno z USTANOVITVIJO "VESOLJSKIH ENOT"; -OMOGOČIL PONOVNI ZAGON VESOLJSKEGA PROGRAMA Z.D.A. po 9-letnem zastoju;-OMOGOČIL ENERGETSKO NEODVISNOST Z.D.A., ki so postale tudi NETO IZVOZNICA ENERGENTOV; -RAZVELJAVIL SPORAZUM NAFTA in dosegel novega - USMCA-PREDLAGAL IMENOVANJA OKROG 300 SODNIKOV NA VIŠJI RAVNI in DVEH VRHOVNIH, kar je SENAT POTRDIL; v fazi pootrjevanja pa je še tretja - A. C. Barrett.-TUDI Z UKAZI SPODBUJAL RAZVOJ SREDSTEV za SPOPAD S KORONAVIRUSOM, VKLJUČNO Z ZDRAVILI IN CEPIVI, zaradi česar so AMERIŠKA PODJETJA tudi na teh področjih DOSEGLA VODILNO VLOGO V SVETU.   

Več

Intervju z Aleksandro Pivec

Aleksandra Pivec je zagotovo ministrica s precej debelo kožo. Lastna stranka ji je obrnila hrbet, mediji pa so ji v poletnih mesecih podtikali vse mogoče. V dnevih, ko je slovenska politika razdvojena zaradi imena Aleksandra Pivec, ko so jo člani lastne stranke takorokoč zatajili, ko se obeta nov kongres stranke DESUS in ko jo stranka ne želi več na mestu ministrice za kmetijstvo, zato so novinarski kolegi portala e-Maribor ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavili nekaj vprašanj: 1.   Kaj za vas pomenijo vsi napadi in deskreditacije zoper vas? To mi daje znak, da delam dobro in da sem očitno zaradi vse večje podpore ljudi na terenu postala moteč element v političnem prostoru mnogim. Tistim, ki se bojijo za izgubo glasov svojih volilcev, tistim, ki se bojijo razkrivanja nečednih dejanj iz preteklosti in tistim, ki jih tako silno moti vstop v desno sredinsko koalicijo. To vedenje pa mi daje še večjo moč in energijo ter prepričanje da v svojem delu in odnosu do njega in do ljudi, ki v moje delo verjamejo, vztrajam še naprej! 2.    So v stranki DESUS zmožni kulturnega dialoga z vami? V stranki DeSUS, predvsem v njeni bazi je veliko poštenih ljudi, ki mislijo enako, kot jaz in me pri mojem delu podpirajo. Žal se njihov glas, zaradi močnih negativnih posameznikov, ki se postavljajo v ospredje, pogosto premalo sliši. Vedno sem optimistična in upam da je še možno, da ta glas razuma in poštenosti zmaga in stopi v ospredje. Po naravi sem optimist. Pa vendar….Ko bom začutila, da kulturni dialog nima več prostora v naši stranki in so zmagale stare, negativne sile, bom svojo energijo usmerila drugam. 3.    Kakšno je vaše mnenje o predsedniku vlade in ali menite, da vas bo razrešil? Imamo odličnega predsednika, ki se je izkazal tudi v tako težkih zdravstveno socialnih in gospodarskih razmerah. Je dober strateg in načrtovalec politik, usmerjenih v cilje, ki jih znamo skupaj tudi dosegati. Zato verjamem, da bo tudi vedel strateško premisliti in načrtovati odločitev glede moje situacije. O njegovi odločitvi pa ne želim špekulurati. 4.    Se boste potegovali za nov mandat predsednice stranke in če vam ne uspe, ali boste odšli v drugo stranko? Dokler bom čutila zadostno podporo baze stranke iz terena, je moja odločitev, potegovati se za nov mandat predsednice stranke, moja dolžnost do njih, saj sem se k temu zavezala pred januarskim volilnim kongresom stranke. V kolikor bo glas nasprotno mislečih glasnejši in močnejši, bo to znak, da se je stranka popolnoma razdvojila in čas za nove odločitve in poteze. 5.   Bi prestopili v stranko SDS, če bi od nje dobili povabilo? To je hipoteticno vprasanje in nanj ne bom odgovorila. Pivčeva je tudi povedala, da dokler bo v  vrstah DESUS-a podpora baze močna, bo pripravljena vso svojo energijo usmerjati v njo. Ko pa bo začutila, da negativni del prevlada nad tem, zanjo v DESUS-u ni več prostora. Ker verjame, da lahko v političnem prostoru z dovolj podpore, ki jo izražajo številni, spreminja ustaljene politične prakse in dela politiko in politične spremembe po meri ljudi in s poštenimi ter istomislečimi ljudmi, ki nas je iz dneva v dan več, razmišlja tudi o lastni politični poti! Za ime stranke pravi, da je še čas. Z Aleksandro Pivec se je pogovarjal Mitja Grmovšek slika: arhiv Aleksandra Pivec/ Facebook    

Več

Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije

Predsednik vlade Janez Janša je v daljšem intervjuju za madžarski tednik Figyelo, ki je izšel pretekli četrtek, spregovoril o spopadu Slovenije s koronavirusno krizo, o ukrepih, ki jih je vlada sprejela za okrevanja gospodarstva in o nadaljnjih vladnih načrtih. Govora je bilo tudi o sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo ter o evropski prihodnosti. V nadaljevanju objavljamo prevod celotnega intervjuja: Prejšnji mesec ste na videokonferenci »Sklada meščanske Madžarske« (Polgári Magyarországért Alapítvány) kot tri največje izzive EU označili: korona virus (Covid), kibernetične napade in demografijo. Obravnavajmo jih po vrsti. Koronavirusna kriza nas je, tako Slovenijo kot Evropo pa tudi svet, doletela nepripravljene. Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, zapiranjem meja, policijsko uro in drugimi ukrepi v marcu in aprilu videti kot iz srednjega veka. Tudi sedaj še nismo v obdobju po COVID-19 krizi, temveč smo v času, ko rešujemo ekonomske posledice pandemije. Sklad za okrevanje, ki ga predlaga Evropska komisija, je dober odgovor na izzive soočanja s posledicami koronavirusne krize, intenzivno se išče tudi cepivo ali zdravilo za to bolezen. Dokler tega nimamo, je rešitev pred ponovnimi drastičnimi ukrepi oziroma lock downom iz začetkov pandemije, aplikacija za sledenje okužbam. Naslednji večji izziv so kibernetski napadi, ki imajo lahko za posledico velike finančne kot tudi druge negativne posledice. Njihova uporaba v polnem obsegu s strani nekaterih držav pa lahko v razvitih državah povzroči posledice, ki so blizu tistim ob uporabi jedrskega orožja. Prav zato smo sopredsedujočima za predsedovanje Svetu EU, Nemčiji in Portugalski, predlagali, da se prioritetno pripravi načrt, kako se na evropski ravni boriti proti množičnim kibernetskim napadom. (Tretji član je Slovenija, ki bo od julija 2021 predsedovala uniji – ur.) Glavni strateški izziv za EU pa je v tem trenutku in v prihodnosti gotovo demografija. Vsi kazalniki kažejo, da se evropsko prebivalstvo pospešeno stara in veliko držav že vlaga ustrezne napore v sprejemanje ukrepov, ki bi to krivuljo staranja prebivalstva upočasnili. V tem pogledu potrebujemo spremenjene pokojninske sisteme, za višjo nataliteto spodbudne družinske politike, in številne druge, za demografske izzive prave ukrepe. Slovenska vlada je zelo uspešno kljubovala epidemiji, bila je prva evropska država, ki je ukinila stroge varnostne ukrepe in je znova zagnala gospodarstvo. Koliko sredstev je vaša vlada mobilizirala za zaustavitev epidemije in za pomoč gospodarstvu? Vlada je sprejela štiri zakonske svežnje ukrepov (koronapaketi) za zaustavitev epidemije COVID-19 in za pomoč državljanom ter gospodarstvu, vrednost katerih je več kot 6 milijard evrov (skoraj 2100 milijarda forintov). S sprejetimi ukrepi smo naslovili uspešno in učinkovito reševanje življenj, zdravja in ohranjanja vitalnih kapacitet države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost, kultura in druge. Zaradi ukrepov je Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije. V kateri veji gospodarstva vidite ta čas največje težave? Koliko delovnih mest vam je uspelo ohraniti, kakšni so trenutni trendi nezaposlenosti? Največje težave je epidemija povzročila v turizmu, ki ima visoke multiplikativne učinke na druge gospodarske panoge in kmetijstvu (prodaja kmetijskih pridelkov). Z veliko težavami se soočajo v storitvenih dejavnostih (gostinstvo, trgovina na drobno) in v predelovalnih dejavnostih, kjer so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo. Vseeno pa je vladi s prvimi tremi koronapaketi uspelo ohraniti okoli 260.000 delovnih mest in finančno pomagati 1,3 milijona državljanom. Z uvedbo turističnih bonov smo spodbudili povpraševanje na strani domačih turistov, kar je oživilo slovenski turizem in ohranilo številna delovna mesta v tej panogi. (odrasli s stalnim prebivališčem prejemajo od države bon v vrednosti 200 EUR, otroci pa 50 EUR - ur.) Kar se tiče trendov nezaposlenosti, pričakujemo v drugi polovici leta stabilizacijo gospodarskih razmer in s tem tudi umiritev razmer na trgu dela. (stopnja je trenutno 9,6 %, za 1,6 odstotno točko višja kot v začetku pandemije – ur.) Ali boste lahko zadržali višino plač, življenjski standard? (Med državami bivšega socialističnega bloka ima Slovenija najvišje plače (povprečno neto 1175 EUR, približno 410 tisoč forintov), pokojnine (povprečno 665 EUR), in tudi GDP na osebo. Vladni ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu so namenjeni ohranitvi blaginje in življenjskega standarda ljudi po krizi. V času po epidemiji pričakujemo, da se bosta, zahvaljujoč tem ukrepom, blaginja in življenjski standard ljudi zvišala nad ravnjo pred epidemijo. Posebno pozornost smo namenili najranljivejšim skupinam ljudi, kot so upokojenci, študenti in prejemniki socialnih pomoči. Vsekakor pa so najpomembnejši ukrepi za ohranitev ustvarjalnih kapacitet gospodarstva. Kakšni so vaši gospodarski načrti? Mnogi omenjajo slovenski »New Deal«. Iz česa je to sestavljeno? Temeljni namen slovenskega »New Deala«, kot ste ga poimenovali, je, da se pospešijo naložbeni projekti, ki bolj ali manj stojijo zaradi birokratskih ovir. Vladni ukrepi za debirokratizacijo so sporočilo gospodarstvu, da so naložbe dobrodošle. Slovenska vlada vidi trenutno krizo tudi kot priložnost, da se preko izvajanja nove strategije industrijske politike podpre prenovo in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri digitalizacije, zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva. Kateri scenarij predvidevate pri izhodu iz gospodarske krize: hitro okrevanje, krizo, ki bo potekala še v naslednjem letu, ali celo na bolj dolgotrajen proces? Glede rasti slovenskega GDP smo optimistični. Sprejete vladne ukrepe oziroma pakete ukrepov je Evropska komisija v svoji zadnji napovedi ocenila pozitivno in Sloveniji napoveduje hitro okrevanje. Tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije pri AA- s trendom stabilnosti. Obeti so torej stabilni, Slovenija pa je v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami pandemije. Seveda pa se položaj lahko radikalno spremeni, če bomo deležni udara drugega vala epidemije. Zaenkrat je to naša največja skrb. Ali bo pandemija korona virusa spremenila globalni trg? Kaj menite, v kakšni panogi se lahko okrepi vloga lokalnega sodelovanja v Evropi, še posebej v srednji-vzhodni Evropi? Pandemija koronavirusa zagotovo spreminja globalni trg. Vloga lokalnega, bolje rečeno regionalnega sodelovanja v Evropi se bo okrepila predvsem na področjih, kot so oskrba in logistika s kritičnimi s prehrambenimi, energetskimi in medicinskimi proizvodi in storitvami. Pandemija pa je odprla vprašanja o tem, katero proizvodnjo (predvsem strateških dobrin) je potrebno (ponovno) vzpostaviti v matični državi oziroma kako skrajšati dobavne verige in s tem zmanjšati tveganja motenj v dobavi.  Kje vidite možnosti madžarske udeležbe v investicijah in programih v Sloveniji? Na seznam najpomembnejših investicij, ki so ključne za okrevanje gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa, je uvrščena izgradnja Potniškega centra Ljubljana, ki bo obsegal nadgradnjo železniške postaje, izgradnjo nove avtobusne postaje in komercialnega dela, pri katerem bo v komercialni del investiral madžarski zasebni investitor v višini 250 mio EUR. Sodelovanje med državama vidimo tudi pri novogradnji železniške infrastrukture nasploh in na mejnem območju med krajema Rédics (Madžarska) in Beltinci, čezmejnih povezavah javnega potniškega prometa, vključitvi v javno zasebno partnerstvo pri prostorski širitvi ali posodobitvi mariborskega letališča, itd. Ob smernicah spodbujanja aktivne in trajne mobilnosti pa tudi meddržavne kolesarske povezave in vzpostavitev nizko emisijskih koridorjev. Kaj pričakujete glede slovensko-madžarskega gospodarskega in političnega sodelovanja v prihodnje? Madžarska že sedaj zaseda sedmo mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Pričakujem, da se bo blagovna menjava med državama še povečevala in da bo Madžarska v prihodnje še pomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Posebej bi omenil turizem, kjer Madžarsko uvrščamo med pomembnejše in perspektivne turistične trge. V zadnjih letih obisk iz Madžarske konstantno narašča. Prepričan sem, da se bodo gospodarske vezi z Madžarsko še krepile tudi z novimi oblikami sodelovanja, s poudarkom na področju investicij, digitalizacije, turizma in skupnega sodelovanja na tretjih trgih. Podobni obeti veljajo tudi za prihodnost političnih odnosov. Slovenija in Madžarska imata dobrososedske in prijateljske odnose, ki jih odlikujeta redni politični dialog ter razvejano sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. Slovenijo in Madžarsko povezuje tudi članstvo v EU in zvezi NATO. V našem skupnem interesu je vitalna, uspešna, gospodarsko močna in varna EU ter učinkovito zagotavljanje kolektivne obrambe v zavezništvu. Državi podpirata evroatlantsko prihodnost in integracijo držav Zahodnega Balkana. Kljub temu, da slovenska ustava zagotavlja avtohtonim manjšinam visoko raven manjšinskih pravice, se število pripadnikov italijanske in tudi madžarske narodne skupnosti močno zmanjšuje. Predstavniki manjšin menijo, da je velika vrzel med uveljavljanjem manjšinskih pravic »de jure in de facto«. Kaj je možno storiti na tem področju? V primeru madžarske skupnosti je ena večjih težav tudi odseljevanje zaradi razmeroma slabega gospodarskega stanja na dvojezičnem območju, oziroma v celotnem Pomurju. Slovenska ustava res zagotavlja visoko raven zaščite pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. V praksi je to zahteven in odgovoren proces, ki pa je občutljiv proces uveljavljanja pravic v veliki meri odvisen od vsakokratne vlade. Julija sem s poslancema narodnosti, Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti, in Felicejem Žižo, poslancem italijanske narodne skupnosti, podpisal poseben sporazum, ki presega to mandatno obdobje in natančno določa projekte in naloge, ki bodo izvedeni na območju, kjer živita obe narodnosti. Vsi projekti so tudi finančno ovrednoteni, pomembno pa je, da so za vlado zavezujoči. Računamo, da bomo tako pomembno pripomogli k odpravi problema, ki ga omenjate. Radi bi spodbujali gospodarski razvoj obeh narodnih skupnosti. Prizadevali si bomo za nadaljnje celovito spremljanje in dosledno uveljavljanje javne rabe italijanskega in madžarskega jezika kot uradnega jezika na območjih občin, v katerih živijo pripadniki obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Posebno pozornost bomo namenili razvoju sistema vzgoje in izobraževanja avtohtonih narodnih skupnosti zagotavljanju programske, kadrovske in finančne stabilnosti medijev obeh avtohtonih narodnih skupnosti ter nadaljnjemu razvoju kulturnih dejavnosti in znanstvenega raziskovanja obeh skupnosti. Z namenom promocije jezikovne in kulturne identitete, kulturne dediščine, zgodovine in navad obeh avtohtonih narodnih skupnosti si bomo prizadevali za pripravo celovitega seznama in registracije kulturne dediščine obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Madžarska vlada že nekaj let intenzivno podpira pomursko madžarsko skupnost. Ali lahko pričakujemo podoben pristop slovenske vlade v Porabju? Slovenska vlada intenzivno podpira pomursko madžarsko avtohtono narodno skupnost. V tem letu se zaključuje program 2017-2020 v višini 2.100.000 evrov in sicer za ukrepe, ki spodbujajo naložbe v gospodarstvu, turističnih dejavnosti in produktih, promociji programskega območja in podporo pri izvajanju programa. Prav tako v tem trenutku intenzivno poteka priprava programa za naslednje obdobje 2021-2024, ki ga namerava Vlada podpreti in sprejeti v višini 2.100.000 evrov. Podoben pristop načrtujemo v Porabju. Trenutno potekajo priprave in usklajevanja o vzpostavitvi sistema podpore za razvoj gospodarske osnove slovenske skupnosti v Porabju. Pripravljen je osnutek razvojnega programa Porabje za obdobje 2021-2024, ki ga je vlada podprla v skupni višini 2.800.000 evrov. Na ta način in glede na vsebino programa, ki podpira spodbujanje naložb v gospodarstvu, turistične in dopolnilne dejavnosti, gospodarske investicije namenjene postavitvi slovenskih podjetij v Porabju in promociji območja bi lahko uspešno pisali gospodarsko zgodbo med Muro in Rabo. Na online-konferenci “Necenzurirana Evropa” ste dejali, da projekt EU še ni končan. Kašna naj bi bila Evropa po vašem mnenju? Ustanovni očetje so vzpostavili evropsko povezovanje, da bi lahko Evropa v kar največji meri postala gospodarica svoje usode. To povezavo so zgradili na vrednotah. Tako je vedno več Evropejcev živelo v miru, svobodi in blagostanju. EU je tako postala močno orodje mehke moči, ki je doprineslo tudi k zrušitvi totalitarnih komunističnih režimov v Evropi. Tedaj je nastala možnost ponovne mirne združitve Evrope. Soočeni smo bili z zgodovinsko nalogo udejanjiti enotno in svobodno Evropo, ki je v miru sama s seboj. Ta vizija pa še ni udejanjena in to je naša naloga. Na temeljih vrednot evropske civilizacije moramo okrepiti Evropsko unijo, ustvariti takšno zavezništvo, ki bo za svoje državljane zagotavljalo zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno varnost. Po neuspehu ustavne pogodbe, finančni in ekonomski krizi, ki sta razkrili problematiko nedokončane ekonomske in monetarne unije, po migracijski krizi ter po izstopu Združenega kraljestva je sedaj nujno potrebno EU stabilizirati in konsolidirati. Zato bo najprej treba realizirati širitev schengenskega območja, da bo prišlo do sovpadanja zunanjih mej s schengenskimi mejami ter nadaljevati s širitvenim procesom EU povsod, kjer so bile že sprejete ustrezne politične odločitve o evropski perspektivi posameznih držav kandidatk. Vizija celotne, enotne in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, ki je sposobna osnovne demografske reprodukcije in rasti ter dovolj močna, da svojim prebivalcem znotraj Severnoatlantskega zavezništva zagotavlja polno zunanjo varnost bo udejanjena šele tedaj, ko bodo članice EU vse države Zahodnega Balkana in vse tiste članice vzhodnega partnerstva, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje. Tedaj bo Evropa tudi močnejši geopolitični dejavnik. Omenili ste, da so bili ustanovitelji EU krščanski demokrati, ki so takšno skupnost vrednot tudi želeli, danes pa stvari bolj potekajo na osnovi Marxovega komunističnega Manifesta. V Evropi se pojavljajo nova, levo usmerjena, vehementna antielitistična gibanja, ki se jim pridružujejo v glavnem mladi. V vaši parlamentarni opoziciji je tudi takšna stranka, poleg postkomunističnih socialnih demokratov, torej Levica. S kom in kako je mogoče graditi krščansko demokracijo, če te vrednote napadajo prav mladi? Vrednot krščanske tradicije ne napadajo vsi mladi. Problem je v tem, da mediji izrazito izpostavljajo ter tudi nudijo podporo levičarskim gibanjem, tudi tistim prototerorističnim, in to na način, da se zdi, kot da drugih mnenj in gibanj praktično ni. Toda realno je v družbi veliko mladih, ki zagovarjajo vrednote evropske civilizacije, a ker je medijska podpora njihovim prizadevanjem, milo rečeno, skromnejša, se zdi, kot da teh mladih ni. Kar se tiče demografije, na kaj je mogoče računati v Sloveniji? V zadnjih dveh desetletjih se je nekoliko povečalo število prebivalcev Slovenije, letos 1. januarja je država imela na osnovi uradnih statističnih podatkov 2 095 861 prebivalcev, kar je 15 tisoč več kot leto prej. Je to rezultat naravne natalitete, ali priseljevanja tujcev? Če pogledamo daljše časovno obdobje od sredine devetdesetih, se je število prebivalcev Slovenije povečevalo zaradi tujih državljanov. Izjema je obdobje od 2006 do 2016, ko se je število prebivalstva večalo predvsem zaradi višje natalitete Slovencev. V zadnjih letih pa se rodnost žal zmanjšuje. V koalicijski pogodbi smo zato med prioritetnimi ukrepi izpostavili pomoč mladim s stanovanjsko shemo za mlade družine ter gradnjo najemniških stanovanj, (in tudi ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, ur.). Ustanavljamo vladni Urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval ukrepe za dvig natalitete, pomoč družinam in v smer resnične medgeneracijske solidarnosti. Del demografije je tudi migracija, ki je kot ste izjavili, v nekaterih državah naredila že nepopravljivo škodo. Kako vidite slovensko bodočnost, zagotavljanje delovno sposobne družbe? Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah zahodne in severne Evrope na žalost ireverzibilne. Tega si v Sloveniji nikakor ne želimo. Ločiti moramo tudi med migracijami znotraj evropske oziroma zahodne civilizacije ter tistimi izven. V nobenem primeru pa ne računamo, da lahko naš demografski problem rešujemo pretežno z uvozom ljudi. Dobro prihodnost Evrope si predstavljam tako, da bo le-ta sama dovolj demografsko vitalna, da bo povečevala ali vsaj ohranjala število Evropejcev ter hkrati kulturno, duhovno, gospodarsko in vojaško toliko močna, da bo lahko pomagala državam v širši soseščini, da se bodo stabilizirale in toliko razvile, da ne bodo predstavljale neobvladljiv demografski pritisk na staro celino, ki znotraj sebe enostavno nima niti socialnih kapacitet niti fizičnega prostora za vse, ki bi želeli k nam. Zgodovina človeštva od pradavnine nas uči, da lahko tudi zelo različne civilizacije sobivajo v miru, če so vsaka na svojem in če ne prihaja do kakršnega koli prisilnega mešanja, vojaškega ali kulturno versko agresivnega pritiska ene na drugo.

Več

Danijel Krivec: Kučanova sintagma, najprej diskreditacija, nato likvidacija, tudi fizična, recept za rušenje 3. Janševe vlade

S poletjem spletni časopis V FOKUSU prinaša serijo daljših pogovorov, intervjujev z vidnimi obrazi slovenske politike, ki so v zadnjem obdobju pustili neizbrisen pečat na slovenski politični svceni. Eden teh je Danijel Krivec, poslanec SDS v DZ s severoprimorskega konca Slovenije. V parlamentu je na čelu največje poslanske skupine, ki zadnjih pet mesecev tvori ključno ogrodje desnosredinske vladne koalicije, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša. Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve. Z drugo polovico julija se ponavadi pričenjajo parlamentarne počitnice. Verjamem, da ste si jih zaslužili, ker je bilo v zadnjih petih mesecih v Državnem zboru dogajanj za en poln štiriletni mandat.  Odstop PV Marjana Šarca, popoln fiasko levičarske koalicije, ki je svojo nesposobnost za ukrepanje skrila v "hraber" sestop z oblasti, pogajanja za sestavo nove desnosredinske koalicije in seveda epidemija novega koronavirusa, ki je ne le v državi, ampak na celotni zemeljski polobli obrnila življenje na glavo. "Drži. Letošnja prva polovica leta nam je prinesla čas, ki ni primerljiv z ničemer v naši zgodovini. Predvsem je ta čas zaznamovala epidemija koronavirusa in popolna zaustavitev javnega življenja. Prvi val te epidemije smo z ukrepi, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, uspešno prebrodili, in to kljub ostremu nasprotovanju opozicije, ki ni v ničemer skušala pomagati, temveč ji je šlo zgolj za rušenje vlade. Glejte, povsod drugod po svetu so politiki v tem kriznem času stopili skupaj in sodelovali za zajezitev in omejitev širjenja virusa, pa tudi pri ukrepih, ki bi pomenili pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, samo Slovenija je nek unikum med državami, kjer leva stran politične sfere svoje ozke interese postavlja celo pred zdravje ljudi. Sedaj živimo v času, ko koronavirus kroži med nami. Nepomembno je, ali rečemo, da gre za zadnjo fazo prvega vala epidemije, ali že za drugi val, bistveno je, da zadevo zaenkrat uspešno obvladujemo. Ker si težko predstavljam, da bi ponovno zaustavili celotno javno življenje, pa je toliko bolj pomembno, da upoštevamo priporočila in navodila NIJZ, da še vedno ohranjamo ustrezno distanco, nosimo maske, se v primeru, da se ne počutimo dobro, testiramo, in seveda gremo tudi v izolacijo. Mislim, da bo dober ukrep za zajezitev širjenja virusa aplikacija za sledenje okužbam #Ostani zdrav, ki bo ljudem prosto dostopna in dosegljiva brezplačno od druge polovice avgusta dalje. Večkrat je slišati, da se bomo morali navaditi na novo normalnost. Mislim, da je temu res tako, dokler ne bo medicina našla ustreznega zdravila za ta virus. Kar pa se tiče vašega vprašanja glede odstopa Marjana Šarca in oblikovanja koalicije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše, pa: ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve." Kako ste doživljali čas s pričetkom leta 2020, ko je bilo že več kot očitno, da je Covid 19 pred slovenskimi vrati. opozorila opozicije s SDS na čelu pa naletela na gluha ušesa. "Poslanska skupina SDS je že v začetku leta, natančneje februarja močno opozarjala na to, da bo virus verjetno prišel tudi k nam in da potrebujemo ukrepe, preden bo prepozno. Zahtevali smo več sej odbora za zdravstvo, kjer pa nas je Šarčeva ekipa obtožila, da strašimo ljudi in sejemo paniko. Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je tudi zdravnikom govoril, da pretiravajo, da delajo paniko, se celo norčeval iz njih. Tedanja vlada ni želela sprejeti pravzaprav nobenih ukrepov. Spomnite se profesionalnega športnika Roka Marguča, ki se je samoiniciativno odpravil v karanteno, ker je prišel iz okuženega območja, saj so uradni predstavniki trdili, da je neustrezno, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz ogroženih območij ostajajo na bolniškem staležu. Opozarjali smo tudi, da mejimo na Italijo, ki je postala žarišče okužb v Evropi, svetovali naj vladna ekipa vsaj odsvetuje potovanja v Italijo, kamor se v času februarskih zimskih počitnic napoti veliko Slovencev, a smo, tako kot ste ugotovili tudi sami, naleteli na gluha ušesa. Danes je jasno, da so prav te zimske počitnice bile vzrok vnosa virusa v našo državo. Šarčevi so ves čas zagotavljali, da imajo državni načrt za epidemijo, potem pa smo ugotovili, da državnega načrta za tak virus ni ter da se sklicujejo na nek državni načrt za obvladovanje gripe izpred nekaj let."   Kdaj je bilo jasno, da so Šarcu šteti dnevi? Ko je odstopil njegov minister za zdravje Šabeder ali že pri odhodu finančnega ministra?   Danijel Krivec, foto Nova24tv "Manjšinska Šarčeva vlada bi, če ne bi imela na svoji strani že vse od začetka nadkoalicijske Levice, imela še krajši razpolovni čas. Ko je Levica odtegnila svojo podporo manjšinski koaliciji nekje konec preteklega leta in ko je v proceduro prišel Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki mu je nasprotoval finančni minister Bertoncelj in delno tudi zdravstveni minister Šabeder,  je vedno bolj postajalo jasno, da Šarčeva vlada ne bo več dolgo zdržala. Ker sta torej kar dva ministra iz Šarčevih lastnih vrst tedanjemu predsedniku vlade odrekla podporo in sta želela odstopiti, je postalo jasno, da koalicija pravzaprav sploh ne deluje več. Tudi številne afere, ki so spremljale neposredno Šarčev odstop – od zaposlitve tako imenovane Lepe N. v Sovi, do očitkov o vohunjenju za lastnimi političnimi sopotniki, kar naj bi počel Šarec v sodelovanju z njegovim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem, so bile jasen opozorilni znak, da vlada ne bo dokončala polnega mandata. Šarčeva vlada je razpadla že mnogo pred dejanskim Šarčevim odstopom."   V SDS ste se verjetno po tehtnem premisleku odločili, da poskusite oblikovati desnosredinsko koalicijo. Kateri trenutek je bil prelomen? "Drži. V stranki je bilo veliko razprav o tem, ali oblikovati koalicijo, ali pa morda vendarle ne bi bilo bolje takrat v tistem času oditi na predčasne volitve. Toda, ker smo v ospredje postavili blaginjo, zdravje in varnost ljudi ter državo, smo se soglasno odločili – tudi potem, ko so možnosti za sodelovanje jasno nakazali v drugih koalicijskih strankah – da oblikujemo koalicijo." K sodelovanju so bile povabljene vse parlamentarne stranke, edini resen pozitiven odziv ste dobili od NSi, SMC in Desus? "Tako je, vabilo za sodelovanje v novi koaliciji po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, je bilo posredovano vsem parlamentarnim strankam. Torej tudi SAB, LMŠ, Levici, SD, SNS. Ostale stranke takrat v marcu pri pogovorih niso želele sodelovati in so povabilo odklonile. Ob tem bi želel dodati še nekaj – nekateri na levi glasno opozarjajo, da ta vlada ni legitimna, a ob tem pozabljajo, da je SDS zmagovalka volitev leta 2018. Torej je samo povolilni ponedeljek prišel kakšno leto in pol kasneje kot bi moral. Oblikovanje te koalicije je mogoče pripisati tudi močni volji in zavedanju predsednikov sedanjih koalicijskih strank, da je treba našo državo obrniti v drugačno smer, kot to, v katero je plula zadnjih 8 let pod levimi vladami." V hipu, ko je bila vlada sestavljena in potrjena v DZ, se je pričelo njeno rušenje. Verjetno ste možnost, da se bo kaj takega dogajalo, vzeli v zakup s prevzemom oblasti. "Seveda si nismo delali utvar, da bo lahko. Namreč že v času oblikovanja koalicije so bili poslanci SMC in DeSUS deležni ogromno pritiskov. Ne pozabimo, prvi tako imenovani protest proti koaliciji sovraštva, kjer so protestniki sami sejali sovraštvo, se je zgodil še pred podpisom koalicijske pogodbe. Vendar pa sem prepričan, da je koronavirusna kriza in vsi ti napadi, ki smo jim priče, sedaj pa res že na dnevni ravni, samo vezivo, ki to koalicijo še bolj krepi." Na izbruh epidemije, ko so bila skladišča prazna, zdravstvene institucije nepripravljene na epidemijo širših razsežnosti, je vlada Janeza Janše odgovorila z učinkovitimi potezami, ki pa so v opozicijskih levičarskih strankah sprožile pravcati stampedo napadov, ki so bili tudi medijsko dobro podprti. Cilje rušenje vlade, četudi so se na tapeti znašli ministri Tonin, Počivavšek, Hojs, Pivčeva... "Boljše kot vlada dela, ostrejši so napadi globoke države v medijski spregi nanjo in na posamezne koalicijske stranke. Vse skupaj deluje po znani Kučanovi sintagmi "najprej diskreditacija, nato likvidacija, četudi fizična." Samo poglejte, kako zelo sta v medijih ves čas nenehno diskreditirana minister Zdravko Počivalšek in ministrica Aleksandra Pivec. Tudi ministru Hojsu ni prizanešeno. Pričakovati je, da se bodo na podoben način, lotili tudi drugih ministrov. Pravzaprav se zdi, kot da se proti tej koaliciji ves čas vodi neka specialna vojna, katere generatorji pa puščajo prstne odtise in so znani. Včasih je obstajalo pravilo gentlemenskih 100 dni miru. Ta vlada ni imela miru niti 1 dan, kaj šele 100 dni. Vloženi sta bili že dve interpelaciji, minister Počivalšek je interpelacijo že prestal, ministra Hojsa še čaka, SD napoveduje ustavno obtožbo proti premierju, opozicija huronsko vpije, kaj vse, da je narobe v državi, vsak petek smo soočeni s protestniki, ki kršijo vladne odloke in ki so spodbujeni tudi s strani levega dela politične opcije, nekateri od vidnih politikov na teh protestih tudi aktivno sodelujejo... V medijih nas strašijo, da živimo v totalitarizmu, diktaturi, da se kršijo človekove pravice in podobno, toda povejte mi, bi v diktaturi sploh lahko javno izrazili svoje mnenje tako kot ga izražajo petkovi protestniki? Bi v totalitarni državi pričakovali tako blago ukrepanje proti tem petkovim kršiteljem? Pretekli komunistični režim je bil totalitaren. Tam ste bili zaprti že za to, če ste izrekli zgolj šalo o Titu. Da ne govorimo o cenzuri, UDBI, ki je sledila svojim državljanom, političnih likvidacijah … Skratka, ko se govori o totalitarnosti, pričakujem, da se to ne govori nekaj na pamet, temveč da je to podkrepljeno s podatki. O totalitarizmu v naši državi pa predvsem govorijo tisti, katerih predniki so totalitarno oblast izvajali. To je hinavščina brez primere. Nekomu je šlo res močno v nos, da ima vlada za svoje protikorona ukrepe dovolj močno podporo v DZ in kar je še "huje," bila je sposobna k sodelovanju pritegniti kompetentne obraze, ne glede na njihovo politično opredelitev, ker jim je bila na prvem mestu Slovenija in njeni prebivalci.   "Drži. Predsednik vlade je v času koronakrize k oblikovanju ukrepov povabil strokovnjake iz politično različnih krogov. Strokovno skupino za ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem je vodil dr. Matej Lahovnik, v njej so sodelovali mnogi slovenski ugledni ekonomisti in drugi strokovnjaki, ustanovljen je bil strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, tudi v času koronavirusne krize je opoziciji vlada posredovala zakonske protikorona pakete, deležna pa je bila razsutja osnutka zakonov v medijih, svojih pripomb in mnenj pa nikoli niso posredovali… Na tem mestu bi si izposodil misel poslanske kolegice Monike Gregorčič iz SMC, ki je pravzaprav zelo dobro povzela stanje: " Je, pa res, da bi prejšnji premier, ko se je epidemija bližala, oziroma ko so razmere eskalirale, moral nekako uvidet, kaj nam preti in ustrezno reagirat, ampak žal imeli smo premierja, ki ni bil vešč ne strateškega razmišljanja, kaj šele kriznega upravljana. Jaz to obžalujem. To ni neka jedrska znanost. To se da naučiti. Je pa res, da tega na igralski akademiji in na srednji lesarski šoli, ne učijo. Dejstvo je tudi, da po bitki je lahko vsak general, ampak dezerter pač o tem ne more sodit." Levičarska opozicija je zaradi svoje nemoči v poslanskih klopeh dogajanje preselila na ulice, pričela so se petkova kolesarjenja, ki naj bi pritegnila kritično maso ljudi, s katero bi Janševo vlado prisilili k odstopu.  "Sliši se, da so protestniki plačani in da bodo kolesarili ter protestirali, dokler bodo plačani. Kar se tiče samih protestov pa tole. Strinjam se s predsednikom vlade, da smo demokratična država in da je vsako zborovanje zagotovljeno z ustavo. Dokler je zborovanje dostojno, mislim, da ni nikogar, ki bi temu načinu izražanja odrekel podporo. Problem pa je, ker na teh protestih grozijo, izvajajo "performanse" na meji spodobnega in ker s svojim združevanjem povečujejo možnost okužb s koronavirusom."   Dominantni mediji praktično niso izbirali sredstev za diskreditacijo posameznih ministrov in predsednika vlade, pri čemer sta prednjačila nacionalna RTV in POP TV. "Res je. Dominantni mediji so postavili vlado Marjana Šarca, ki jo je nato s tem, da je vrgel puško v koruzo, razdrl. Ne vem, če ste opazili "medene tedne" med vlado Marjana Šarca in mediji v času njegove vladavine? Pravzaprav leto in pol njegove vladavine drugega, kot hvalisanja njegove vlade nismo slišali, pa ne govorim samo o izjavi, da je Marjan Šarec Luka Dončić slovenske politike. Se morda spomnite vsaj kakšnega kritičnega članka o Marjanu Šarcu s strani dominantnih medijev? Mislim, da bi nek tak članek ali prispevek iskali z lučjo pri belem dnevu. Edini, ki je razkrival afere Šarčeve vlade, je bil Bojan Požar, ki je bil nato v nekem trenutku tudi deležen napadov svojih novinarskih kolegov." Ob vseh polenih, v petih mesecih zmetanih pod noge desnosredinske koalicije, je parlamentarno proceduro preživelo kar nekaj paketov protikorona intervencijskih zakonov. Kako so potekala pogajanja, usklajevanja med poslanskimi skupinami? Kako se je na ponujen dialog odzivala levičarska opozicija? "V državnem zboru so usklajevanja med koalicijskimi poslanskimi skupinami potekala praktično na dnevni ravni. Prvi protikorona paketi so se poskušali uskladiti tudi z opozicijo, vendar na žalost brez uspeha, osnutke kot delovno gradivo so izkoriščali za napade in diskreditacijo predlaganih rešitev. Koalicijske poslanske skupine smo podpisale tudi protokol o medsebojnem sodelovanju pri oblikovanju zakonskih rešitev in drugih odprtih vprašanj. Ta protokol zavezuje tudi razmerja in način dela z ministerstvi ter vlado. Na tedenskih sestankih vodij poslanskih skupin pa redno obravnavamo najbolj aktualne teme in sprejmemo tudi konkretne usmeritve in sklepe. Ves ta čas so potekali tudi razgovori o boljšem sodelovanju z opozicijo, ponujen jim je bil konkreten predlog za sodelovanje, vendar ga niso, razen SNS želeli podpisati."   Javnomnenjske ankete kažejo, da vladnim ukrepom zaupa vse več slovenskih državljanov, podobno pa se odziva tudi tuja strokovna javnost, ki nas uvršča med "zmagovalce" spopada s Covid 19. "Slovenija se je uspešno spopadla s koronakrizo, mednarodni finančni krogi zelo pozitivno ocenjujejo ukrepanje slovenske vlade za zajezitev epidemije in zagotovitev socialne stabilnosti ter ukrepe za gospodarsko okrevanje. Slovenija tako po indeksu odziva na Covid-19 zaseda izjemno 7. mesto. Povpraševanje po slovenskih obveznicah se je povečalo, in to predvsem zaradi ukrepov za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje investicij, ki v finančnih krogih uživajo zaupanje. Če k temu dodamo še nedavni uspeh pogajalske ekipe predsednika vlade Janeza Janše v Bruslju, ko je Sloveniji priborila 10.5 milijard evrov sredstev, potem je jasno, da je bes in srd globoke države in tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, res velik. Slovenija končno tudi na mednarodnem parketu postaja zaupanja vredna država in kredibilen partner in tudi to gre žal, nerazumljivo, mnogim v nos."   Epidemije uradno ni več, vendar podatki NIJZ dnevno opozarjajo, da nismo dovolj resni in dosledni pri uresničevanju preventivnih ukrepov. Skoraj dnevno se pojavljajo nova mini žarišča. Širši obseg nam lahko prinese dopustniški čas, brezbrižnost dopustovanja pri sosedih...kakšna je verjetnost, da se z jesenjo soočimo z drugim valom epidemije?   "Slepili bi se, če bi rekli, da v jeseni koronavirusa ne bo več med nami. Pomembno pa je, kako se bomo nanj v jeseni odzvali. Z aplikacijo, z ukrepi, z državnim načrtom, ki ga je sedaj pripravila vlada, z vsemi izkušnjami ob prvem valu epidemije, pa se jeseni ne glede na to, kakšna bo, ne bojim. Menim namreč, da bomo kot država na drugi val mnogo bolje pripravljeni kot je to bilo ob prvem valu, ko je Šarčeva ekipa Janševo vlado pustila pravzaprav golo in boso na vseh področjih (od zaščitne opreme, do ukrepov, ki jih je treba sprejeti, spisati, …)."   Kako boste vi preživeli dopust, doma, v Sloveniji, ali bo čez poletje še vedno obilo dela v DZ, morda tudi kakšna izredna seja? "Večino dopusta bom preživel v domačem okolju saj je Posočje neizmeren zaklad čudovitih doživetij. Kar nekaj »odprtih« stvari je ostalo za postoriti tudi doma in bo ta dopust  koristno izrabljen. Verjamem, da izrednih sej DZ ne bo in mi bo ostal tudi čas za kašen krajši obisk slovenskih toplic." Hvala lepa za pogovor in ostanite zdravi. "Hvala tudi vam in tudi vašim bralcem želim prijeten oddih ter veliko zdravja." Boris Cipot

Več

Dr. Milan Zver: Proračun EU 2021-27, pogoji, povezani s sredstvi za okrevanje, ne smejo povzročiti novih varčevalnih ukrepov

Tudi tokrat, četudi nam epidemija Covid 19 še vedbo "meša" štrene, smo pred kamere Evropskega utripa povavili dr. Mikana Zvera, EU poslanca ELS/EPP. Da je bil posebne pozornosti tokratnega plenarnega zasedanja EU parlamenta deležen nastop nemške kanclerke Angele Merkel in predsedovanja Nemčije Svetu EU v drugi polovici leta 2020, je v uvodu dejal dr. Milan Zver. Nemci so pod geslom “Skupaj za oživitev Evrope” odločeni soočenja z velikimi izzivi, ki jih je prinesla pandemija. Angela Merkel je izpostavila pet področij - temeljne pravice, solidarnost in kohezijo, podnebne spremembe, digitalizacijo in vlogo Evrope v svetu, na katerih moramo delovati, da bi iz trenutne krize izšli enotnejši in močnejši. Ob tem je dejala: “Nemčija je pripravljena izkazati izredno solidarnost”, in poudarila, da želi zgraditi Evropo, ki bo zelena, inovativna, trajnostna, bolj digitalna in konkurenčna. “Evropa je sposobna doseči velike stvari, če sodelujemo in solidarno stojimo skupaj.” Da so opredeljeni cilji nemškega predsedovanja še kako pomembni tudi za Slovenijo, je dejal evropski poslanec EPP/ELS dr. Milan Zver, kajti z nemškim predsedovanjem se začenja nov trio predsedovanja Svetu EU, ki ga bo nadaljevala Portugalska in ga v drugi polovici leta 31. decembra 2021 zaključila Slovenija. V pogovoru z dr. Milanom Zverom o sklepih EU parlamenta kar se tiče priprave proračuna EU za naslednjo finančno perspektivo. O njem bodo vseeno zadnjo besedo imeli posklanci. V okviru novega proračuna je pomembna postavka sklad  NextGenerationEU, ki je vreden 750 milijard evrov. Ta instrument bo vključen v okrepljen in prenovljen dolgoročni proračun EU, tako da bo v obdobju 2021–2027 v evropskem proračunu na voljo 1850 milijard evrov.   VIDEO: Dr. Milan Zver 

Več

Intervju: Dr. Andreja Valič Zver, kot trn v peti so leve vlade vse od ustanovitve SCNR 2008 zanj iskale "dokončno rešitev"

V oddaji Tema dneva na Nova24TV sem se pogovarjal z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico Centra za narodno spravo SCNR, ki je vse od ustanovitve leta 2008 v času prve vlade Janeza Janše  posta nekak trn v peti levim vladam. V teh 12. letih so preživeli različne oblike pritiska. Pahorjev minister za pravosodje Zalar jim je odrekel sredstva za plače, drug minister jih je hotel preprosto pripojiti Muzeju novejše zgodovine... Vsi so iskali načine, kako onemogočati delovanje centra. Tudi tako, da so jim za vrat pošiljali redne in izredne revizije poslovanja, s katerimi so skušali doseči odvzem opravilne sposobnosti. A kljub temu so opravili ogromno dela: izdali številne publikacije, opravili obsežna raziskovanja, organizirali in soorganizirali vrsto dogodkov in se uveljavili na mednarodnem področju sodelovanjja....Skratka, s kadrovskim potencialom, ki ga premore SCNR, lahko rečemo, da gre za zgodbo o uspehu!” VIDEO: Intervju z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR

Več

Intervju z Luko Simoničem

Tokrat smo se za vas pogovarjali z Lukom Simoničem, predsednikom Slovenske demokratske mladine Maribor (SDM), študentom Ekonomske poslovne fakultete Maribor in aktivnim športnikom.   F: Mi lahko na kratko opišete, kako je potekalo delovanje SDM Maribor med korona krizo?  Sam vedno pravim, da se veličina vsake organizacije pokaže takrat, ko je njeno delovanje najtežje. V našem odboru smo hitro strnili svoje vrste in organizirali prvo akcijo pomoči, kjer smo starejšim pomagali pri nakupovanju najnujnejših stvari od živili, zdravil,… Tu moram pohvaliti čisto vsakega našega člana, saj smo res delovali složno in organizirano. Drugo akcijo pomoči je izvajal naš član Nejc-Filip Svenšek, ki je zbiral smučarska očala za zdravnike UKC Maribor. Tudi njegova akcija je bila zelo uspešna in sem izredno ponosen, da naša stranka premore takšne izjemne posameznike. F: Glede nato, da imate sliko s terena, nam lahko poveste kakšen je vaš komentar na tako imenovane »petkove proteste« proti vladi?Sam sem razočaran nad skupinami, ki te proteste izvajajo. Verjamem, da protestniki med krizo niso bili dejavni, saj si ne znajo predstavljati, kako so bili nekateri občani našega mesta prestrašeni, da ta zahrbten virus ne uide v njihove domove. Še bolj pa je žalostno, da s takim početjem ne ogrožajo samo sebe, ampak predvsem svoje najbližje. Če že komentiram vsebino protestov, to pa je komedija. Iskreno rečeno, skupaj protestirajo ljudje, ki bi se skregali, če bi jih posedli za isto mizo. Namreč, eni so anarhisti, drugi komunisti, tretji se borijo za okolje in ostali so kar tako zraven, ker nimajo nič pametnega početi. Vsi pa imajo le eno skupno lastnost: sovraštvo do Slovenske demokratske stranke. Ker proteste vodi takšna skupna nota, je to izredno slabo za Slovenijo. F: Kakšen je vaš pogled na trenutno mariborsko politiko, tako na državni kot tudi na lokalni ravni?Trenutno lahko na državni ravni spremljamo "nogometni" prestop mariborskega poslanca Gregorja Židana. Ampak žal je gospod Židan pozabil, da je bil izvoljen v Mariboru. Izvolili s(m)o ga Mariborčani in njegov prestop škoduje samo našemu mestu. Že, ko je deloval v koaliciji, ni bilo od njega nič. Torej lahko zdaj pričakujemo še večjo pasivnost. Nas, Mariborčane, pa izredno veseli, da smo dobili dodatne 4.000.000€ v občinsko blagajno. Izredno pomembno je, da naša vlada še naprej spodbuja decentralizacijo, ker samo s tem lahko Maribor veliko pridobi. Verjamem pa, da bo nova vlada prinesla nov kapital in delovna mesta v Maribor, saj mi to izredno potrebujemo.Na mesti ravni žal, trenutno, razen večjih položnic, ne opažam sprememb. Res je, da je novi župan obnovil Glavni trg, ampak to je rezultat dela njegovega predhodnika. Sam izredno pogrešam obnovo Mariborskega kopališča, dvorane Tabor, Mestne knjižnice in še bi lahko naštevali. Žal imam občutek, da bo Maribor doživel še dodatni dve leti izgubljenih priložnosti. F: Vaša zaključna misel za naše bralce?Končal bi s citatom generala Rudolfa Maistra: »Bratje! Naša pomlad gre iz tal, bistra kot burja, močna kot val«. SDS Maribor se prebuja, dela dobro in verjame, da se bo naše trdo delo poznalo na volitvah.  

Več

Dr. Milan Zver: Covid 19 tudi študentom v Erasmus+ programu predstavlja posebne razmere, na katere se je treba znati odzvati

V pogovoru za agencijo STA je evropski poslanec dr. Milan Zver spregovoril o specifičnih razmerah, ki jih je za uspešno realizacijo programa Erasmus + prinesla epidemija koronavirusa. Pandemija covida-19 je v veliki meri spremenila načrte 165.000 mladih, vključenih v program Erasmus+. Nekateri so se zaradi novega koronavirusa vrnili v domovino, drugi so ostali v kraju študija, večina jih nadaljuje študij na daljavo. Evropska komisija se je odzvala s prožnostjo programa, da bi študenti imeli kar najmanj težav. Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz vse Evrope, je bilo zaradi pandemije odpovedanih okoli 25 odstotkov študentskih izmenjav. 37,5 odstotka študentov je imelo najmanj eno večjo težavo, povezano z izmenjavo, na primer, da niso mogli domov ali so imeli težave z namestitvijo. Od študentov, katerih programi niso bili prekinjeni, je polovica nadaljevala študij s predavanji prek spleta. Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program in tudi glavni pogajalec, je v pogovoru za STA orisal nekatere izzive, s katerimi se soočajo v okviru programa Erasmus+ mladi in napore, ki jih poslanec vlaga v pogajanja  v trialogu. S katerimi težavami so se najpogosteje soočili študenti, ki so bili ob izbruhu pandemije na izmenjavi? Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov (Erasmus Student Network, ESN) in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz celotne Evrope, je bilo zaradi izbruha koronavirusa odpovedanih okoli 25% študentskih izmenjav. Dve tretjini študentov ni bilo sigurnih, ali bodo prejeli Erasmus štipendijo ali ne. 4% študentov pa je zaradi situacije s koronavirusom obtičalo v tujini in se niso mogli vrniti domov. Sčasoma so se stvari začele urejati, a odbor Evropskega parlamenta za izobraževanje in kulturo (CULT) je večkrat pozval Evropsko komisijo, ki je odgovorna za implementacijo programa Erasmus+, da naj bolje poskrbi za udeležence izmenjav in za organizacije, ki so se znašli v težavah zaradi izbruha koronavirusa. Stališča odbora CULT do omenjene problematike sem med drugim predstavil prejšnji teden na video konferenci, kjer je ESN je predstavila rezultate omenjene raziskave. Kako je EU pomagala študentom v programu Erasmus +? Je bil po vašem odziv unije ustrezen in pravočasen? Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program sem bil zaskrbljen, ker se je sprva zdelo, da Evropska komisija in nacionalne agencije v času od razglasitve pandemije niso dale jasnih navodil in ustreznih zagotovil študentom in sodelujočim organizacijam, ki so bili prizadeti zaradi krize, da jim bodo pomagale. Do danes se je situacija izboljšala, Evropska komisija je naročila nacionalnim agencijam, ki so pristojne za program Erasmus+, da naj bodo čim bolj prožne pri obravnavi prošenj študentov. Kljub temu, bi se lahko stvari še izboljšale. Evropski poslanci ste na komisijo aprila naslovili nekaj zahtev oz. pozivov? Kaj od tega je že urejeno, kaj je še treba urediti? Poslanci smo se pritožili, ker v začetku na nekaterih spletnih straneh nacionalnih agencij ni bilo mogoče najti nikakršnih informacij v zvezi s položajem študentov in sodelujočih organizacij v času epidemije. Nikjer tudi ni bilo jasno navedeno, da bodo vsi dodatni stroški, ki bi jih bodo imeli študentje zaradi epidemije, bili povrnjeni. Evropska komisija je zdaj sicer veliko bolj aktivna kot ob samem začetku krize, a dobesedno še vedno ni potrdila, da bodo povrnjeni vsi dodatni stroški. Študentje morajo biti 100% prepričani, da bodo resnično vsi dodatni stroški, ki so jih imeli zaradi epidemije, povrnjeni. Kaj je po vašem najpomembneje zagotoviti za študente, ki sodelujejo v programu Erasmus +? Pokazati moramo maksimalno prožnost pri interpretaciji pravil, saj gre za izredno situacijo. Študenti morajo dobiti jasno zagotovilo, da bodo prejeli Erasmus+ štipendije in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zaradi epidemije ne bi izgubili akademskega leta. Situacije se razlikujejo od primera do primera – nekateri študenti so se na primer vrnili domov, a najemnino za stanovanje v tujini morajo ne glede na to še naprej plačevati. Nekatere organizacije so kupile letalske karte za srečanja, ki jih na koncu ni bilo moč izvesti. Nekateri stroški so torej ostali, ne glede na odpovedane aktivnosti. Zato smo v odboru CULT prosili Komisijo in nacionalne agencije za maksimalno prilagodljivost. Kaj bo s tistimi študenti, katerih predavanja so bila odpovedana zaradi pandemije? Po raziskavi ESN je dve tretjine Erasmus študentov nadaljevalo študij, večinoma po spletu, ena četrtina pa predavanj pa je bila odpovedana. V parlamentu sicer že dolgo časa opozarjamo, da t.i. virtualne izmenjave nikakor ne morejo nadomestiti fizičnih izmenjav študentov, a v tej izjemni situaciji podpiramo čim boljše izkoriščanje vseh možnosti za nadaljevanje študija – v kakršnikoli obliki. Pri študentih, ki so jim bila predavanja popolnoma odpovedana, pa je situacija odvisna od univerze do univerze. Program Erasmus+ je namreč decentraliziran, evropski nivo predaja veliko zadev v urejanje nacionalnim agencijam, te pa naprej posameznim univerzam. Verjamem, da so se mnogi študenti vrnili na matično univerzo ali drugo ustanovo in tam nadaljevali študij v kakršnikoli obliki je bilo pač možno. Evropski parlament je Komisijo prosil, da nam redno posredujejo podatke o tem, kaj se dogaja z Erasmus+ študenti v teh časih, a kolikor razumem, tudi Komisija šele zbira odgovore iz posameznih držav. Ali je v Erasmus+ kaka varovalka za izredne razmere? Če je ni, ali bi bila po vaši oceni smiselna? V sedaj veljavni uredbi o Erasmus+ take varovalke ni. Glede na krizo zaradi koronavirusa pa menim, da bi bila v prihodnje vsekakor potrebna in se bom za to zavzemal tudi v nadaljnjih trialogih – pogajanjih z Evropsko komisijo in Svetom. Upam, da bo Evropska komisija čimprej predstavila novi predlog za večletni finančni okvir EU (MFF), tako da bomo lahko ponovno začeli tudi z delom na specifični, sektorski zakonodaji – v mojem primeru na Uredbi o Erasmus+ programu. Od Komisije smo slišali že štiri različne datume, kdaj bo predstavila novi, t.i. korona-MFF, najprej 29. april, potem 6. maj, 13. maj, zdaj se govori o 20. maju. Upam, da ga bo predstavila čimprej. Pri Erasmusu so zamude pri pripravi zakonodaje še posebej neprijetne, ker se po nekaterih interpretacijah program s 1. januarjem 2021 lahko popolnoma zaustavi, če do takrat ne sprejmemo zakonodaje za obdobje 2021-27. Zato smo na plenarnem zasedanju Evropsko komisijo pozvali, da naj pripravi tudi zasilni načrt. Če se ne bomo mogli dovolj hitro dogovoriti o celotni sedemletki, moramo imeti načrt vsaj za prvo leto, torej 2021. Strokovnjaki opozarjajo, da bo jeseni morda drugi val pandemije. Ali se EU že pripravlja na ta scenarij? V mislih moramo imeti vse možne scenarije, prvega - da epidemija koronavirusa počasi izzveni, drugega - da pride do ponovnega večjega izbruha v naslednjih mesecih in tretjega - pa da se spremeni v endemijo, ki bo prisotna konstantno, tako kot je na primer gripa. Vse evropske inštitucije se danes veliko bolj zavedajo možnosti novega vala koronavirusa ali pa izbruha kakšne druge bolezni in v mnogih obzirih se temu prilagajamo. Če se meje znotraj Schengna odprejo, pa bi jih bilo treba po nekaj mesecih ponovno zapreti, bomo to naredili bolj usklajeno in manj kaotično kot marca letos. Ne bo prihajalo do tako neusklajenih blokad izvoza, do takšnih kolon tovornjakov na mejah, kot smo jih videli marca letos, oskrbovalne verige bodo bolje funkcionirale in ne bo takih primanjkljajev na področju zaščitne opreme za zdravstvo. Verjamem, da bomo vsi, ki se ukvarjamo z zakonodajo, imeli vse te možnosti v mislih, ko bomo pripravljali programe za naslednje sedemletno obdobje. Vir:milanzver.eu

Več

Ustavni sodniki/ce (izjeme Klemen Jaklič, Jadek-Pensa, Šorli): "Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!"

25.10.2020

preberi več

V občini Lenart zaskrbljeni nad hitrim naraščanjem števila okuženih s covid-19

24.10.2020

preberi več

Med okuženimi s covid-19 tudi mariborski župan Saša Arsenović

14.10.2020

preberi več

Po lendavski zdaj potok Kopica onesnažuje še petišovska bioplinarna

4.09.2020

preberi več

VIDEO: Lendava: Podpisana izvajalska pogodba za obnovo občinskih objektov

4.09.2020

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: redno si umivajte in razkužujte roke.

V Fokusu

pred 7 urami
NSI je ustavnemu loku uradno rekla NE
Jože P. Damjan je dobil prvo uradno košarico. čeprav gre za velik nesmisel, na pogovore vabiti stranke ...
(0)
pred 11 urami
Prihodnost dela: zelo iskani strokovnjaki za ...
Napoved znanj in spretnosti, ki jo je pripravil center Cedefop, nam s prikazom prihodnjih trendov zaposlovanja omogoča, ...
(0)
pred 11 urami
80 odstotno nadomestilo v primeru obveznosti ...
S PKP5, to je z Zakonom o ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), je posebej urejeni podlaga ...
(0)
pred 12 urami
RAPER ZLATKO NEOTESANO IN NEKULTURNO DO POLICISTOV
Po rapersko je tožil, da se leta trudi, da bi prišel v ospredje in se spraševal, ali bo le cifra ali ...
(0)
pred 13 urami
Vlada sklenila podaljšati ukrepe iz odlokov za ...
Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji med drugim sklenila, da se na podlagi strokovne ocene ...
(0)
pred 16 urami
Navadna voda z okusom iz domače kuhinje? Zakaj pa ...
Ti navadna voda ne tekne? Nič hudega, z malo domišljije jo lahko spremeniš v okusno pijačo z minimalno ...
(0)