Zbor za republiko se pridružuje vaši izjavi, ki je natančno in korektno pokazala osrednji problem nacionalne medijske hiše, od katere plačniki njenega delovanja pričakujemo ideološko distanco in objektivno osvetljevanje družbenih problemov. Za nas je nesprejemljivo, da določene informativne programe vodstvo zavoda zaupa ljudem, ki pri svojem delu niso sposobni profesionalno preseči svoje sovražno politične ozkosti. Nacionalne medijske hiše, ki se v kar tridesetih letih po osamosvojitvi ni sposobna osvoboditi določene skrajno ideološke agende, ne potrebujemo. In jo tudi nočemo!
za Zbor za republiko, France Cukjati, dr. med., predsednik
Izjavo gibanja GLASNO objavljamo v celoti:
V gibanju GLASNO!, ki združuje tisoče gledalcev, poslušalcev in plačnikov RTV prispevka, smo v zadnjih dneh prejeli veliko število sporočil naših podpornikov, ki pozivajo k odločnemu nastopu v smeri vzpostavitve pluralnosti in profesionalnosti nacionalne RTV Slovenija. Ta je le nekaj dni po spremembi oblasti izbruhnila v doslej še nikoli viden propagandni izpad proti novi vladi in njenim ukrepom, in to v zaostrenih razmerah, ko so zaradi epidemije neposredno ogrožena življenja na tisoče državljanov. Takega nizkotnega primera nismo zasledili nikjer v Evropi in razvitem svetu.
Izhajamo iz vrednote medijske svobode, da se lahko in mora poročati o vsem, kar je relevantno po enotnih kriterijih, nič ne sme biti prepovedano ali namerno prezrto. A neverjetna teža enostranske interpretacije in instrumentalizacije podatka o razvrstitvi ministrov nove vlade v višje plačne razrede v teh dneh, ki je prešla v hujskanje, je grobo poteptala vse profesionalne standarde, v sedanjih razmerah epidemije pa pomeni sramoto za javno RTV oz. tiste posameznike, ki so načrtno izpeljali omenjeno zlorabo. Ta vest je namreč za več dni bolj kot ogrožajoč virus postala vodilna na radiu, televiziji in MMC. Še dan po izbruhu je v TV Dnevniku nacionalne televizije imela osrednjo vlogo in prednost pred nujnimi informacijami o novostih v zvezi z zaščito pred smrtonosno epidemijo. Prav tako je med osrednje novice prišla tista iz Albanije, kjer naj bi si vladna ekipa plače znižala, ne pa tista, da je povišanje sprejela nam bolj primerljiva Avstrija.
Eno je o dogajanju poročati, drugo pa izkoristiti to novico za protivladno kampanjo. Namreč, v studiu, kjer naj bi bilo govora o zaščiti pred virusom, se je pojavila širši javnosti neznana levičarska aktivistka, ki je podajala svoje kritično mnenje. Če se je RTV za to že odločila, zakaj ni izpostavila mnenj drugih, ki menijo drugače? Številne ponovitve izjav te osebe daje jasen signal, kaj je medij s to aktivistko želel doseči. Tu ni nobenega dvoma. In če že, kje so bili tu bolj kompetentni, npr. predsednik Računskega sodišča, ki je utemeljil mnenje, da so plače ministrov nesorazmerno nizke v primerjavi s številnimi manj izpostavljenimi položaji, sploh v času krize. Skratka, enostransko nabijanje zunaj konteksta in z znanim namenom.
Gre za manipulacijo javne RTV, nesorazmernost in odkrita dvojna merila, z jasnimi cilji škodovati novi vladi po nareku leve ideologije in s pretirano izpostavljeno temo zmanjšati ugled, vpliv in končno tudi uspeh v boju proti epidemiji. Uspeh pa v tem primeru pomeni reševanje življenj prizadetih državljanov zaradi izbruha epidemije. Tega v sedanjem težkem času ne bi smel početi nihče, še najmanj pa javni medij, ki ga plačujemo vsi davkoplačevalci. Odgovorni na RTV Slovenija, šli ste predaleč!
V osrednjih dnevno informativnih oddajah RTV Slovenija lahko prej slišimo, kako bi epidemijo reševal Luka Mesec, nimamo pa izjave predsednika vlade Janeza Janše z obiska enega od žarišč – doma ostarelih v Metliki. Gotovo bi bilo oz. bo drugače, ko bo Metliko obiskal Luka Mesec, ki za razliko od premiera in njegovih ministrov sicer nima nobene odgovornosti in dodatne obremenitve v zvezi z reševanjem te zdravstvene katastrofe. Ima pa očitno več prijateljev med uredniki na RTV, in zato konstantno deležen pozornosti. Analiza javnih objav na družbenih omrežjih kaže, da imajo Levica, SD in LMŠ povsem enaka stališča kot njihovi uredniški podporniki na RTV. Svobodna volja, ki ji sicer ne kaže oporekati. Problem pa je, ker se ta ideološka usmeritev odraža tudi v njihovem delu, ki je zato pristransko in v nasprotju z načeli, ki bi sicer morala veljati za javno RTV Slovenija. Takšne način delovanja je ideološki aktivizem. Če ga generalni direktor in vodilni uredniki podpirajo, so del tega aktivizma tudi oni. Če ga ne, naj temu naredijo konec.
Zgodba s plačami ima presenetljivo nadaljevanje. Vsesplošno poročanje o zvišanju plač bi moralo doživeti še večji poročevalski razcvet, ko so se plače v resnici znižale in to vsem javnim funkcionarjem. A ko je predsednik vlade Janez Janša drastično posegel v funkcionarske plače, kar je realno in stroškovno neprimerljivo večja zgodba kot 150 evrov višja plača ministrov, je bil ta podatek v medijih RTV komaj zaznaven. Medijska svoboda ali cenzura? Retorično vprašanje! Gotovo pristranskost z namenom obrniti javno mnenje proti aktualni vladi, ki pa ji takšna novica ne bi bila v podporo.
Nedopustno je, da RTV, ki ne bi smela biti izpostava levičarskega aktivizma, medijske vzvode v tako občutljivem času in v prvih dneh delovanja nove vlade izrablja za obračun. V ta namen je za goste aktivirala nevladnike in jih gostila v pogovornih oddajah z enim gostom. Medtem ko so številni ugledni strokovnjaki dobesedno na črni listi in jih na RTV nikdar ne povabijo, pa RTV brezsramno odpira vrata agresivnemu levemu aktivizmu in slednje razglaša za verodostojno. Ni slučajno, da so za nalogo interpretacije plač uporabili Mišo Molk, ki je v zadnjih 40 letih delala v zabavnem in ne informativnem programu, res pa ima to referenco, da je javno hvalila sposobnosti bivšega premiera Marjana Šarca.
Ni bilo treba čakati več kot dan in že se je proti vladi odprla nova fronta. Odločitev vlade, da iz varnostnih razlogov odpravi prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah, je RTV pospremila s komentarji, da gre za napad na svobodno novinarstvo, ki da mora ostati kritično. Ko je isto razglasil kabinet Ursule von der Leyen, se tega seveda ni problematiziralo niti primerjalo. Dvojna merila veljajo tudi, ko gre za obravnavo tujih in nekaterih drugih domačih politikov. Tako je v Zrcalu tedna komentator izpostavil, da je predsednik Donald Trump za ZDA škodljivo podcenjeval virus, nihče od novinarjev javne RTV pa si ne upa tega izjaviti za Marjana Šarca, čeprav so o tem govorili zdravniki in predstavniki njihovih organizacij javno in v javnih pismih, celo na RTV. Je to pluralnost, svoboda ali kaj drugega? Ima potemtakem generalni direktor Igor Kadunc prav, ko govori o cenzuri?
Na javnem servisu lahko podrobno izvemo kako smrtonosni virus podcenjuje mladina na Floridi, ne izvemo pa, kdo in kako se je do virusa podcenjevalno obnašal v Sloveniji, čeprav je to počel v programih in na družbenih omrežjih – seveda ker so med temi t. i. mnenjski voditelji, ki sodijo v sfero levice. No, na račun virusa so v času, ko so ljudje v Italiji že umirali, zabavljali tudi v eni od oddaj RTV. Za to je programski čas bil na voljo, ni pa ga bilo za razkritje, da je bil nekdanji premier Marjan Šarec v dneh izbruha epidemije v Italiji pasiven in so se ministri njegove vlade za nasvete in ravnanja v stiski obračali na novega mandatarja še pred izvolitvijo nove vlade. Seveda tudi ni bilo sorazmernega programskega časa za privilegije, zaposlitve, zamrznitve in povišanja plač odhajajoče Šarčeve vlade, čeprav privilegiranci niso med tistimi, ki bi danes nosili breme spopada s krizo, pač pa so zanjo celo soodgovorni. Njihovi privilegiji pa vsaj 10x finančno presegajo tisto, kar je bilo tako silovito očitano novi vladi. Je v ozadju cenzura? In seveda ni bilo časa, da bi šli po sledi skoraj 90 tisoč evrov visokega posla, ko je bila agencija Futura izbrana, da za Vrhovno sodišče izdela logotip. Kdo preprečuje širšo prezentacijo teh za javnost zanimivih informacij, kdo preprečuje, da bi to v kateri od oddaj RTV lahko komentiral gost iz nasprotnega političnega pola kot pa mu pripada levičarska aktivistka, ki se je zgražala ob določitvi plačnih razredov članom nove vlade? So to uredniki, direktorji? Vsekakor gre za očitne dvojne kriterije in zaposleni, ki to počnejo, pač niso profesionalci, ampak aktivisti. Pika.
Je res večji problem, da nek minister, ki je sedaj 16 ur v pogonu, prejme 150 evrov plače več, kot jo je prejemal njegov predhodnik, in to za bistveno več dela v kritičnih razmerah, ali je morda večji, da si je prejšnja vlada izplačala odpravnine za nič dela in ob dejstvu, da je izbruh epidemije povsem podcenila in tako Sloveniji povzročila veliko škodo? Kaj ko bi o tem presojala javnost in ne pristranski uredniki? Seveda bi lahko, če bi javna RTV o tem enakovredno poročala. Pa ni – in v tem je problem, ki čedalje bolj akutno postaja tudi problem vseh nas, ki RTV Slovenija plačujemo!
Vzvišen nastop generalnega direktorja RTV Igorja Kanduca na TVS, ko je zagovarjal takšno uredniško početje in govoril, da ne dovoljuje cenzure, je ob soočenju z navedenimi dejstvi smešen. A sedaj ni čas za smeh, ker gre za izredno zaostrene razmere in javni denar, ki ga omenjeni zlorabljajo za svojo politično agendo. Njegov nastop vidimo bolj v luči dobrikanja stari politični garnituri, ki ga je postavila, kot tudi v smeri vzpostavljanja konflikta z novo vlado za namen prikrivanja slabega vodenja javne RTV, ki se duši v izgubah in visokem številu zaposlenih ob čedalje manj sredstvih za program.
Skratka, ni problem v kritični presoji oblasti tudi v teh izrednih razmerah, problem je v poročanju, ki je neverodostojno, enostransko in ni vredno javne medijske hiše. Odsotnost vsake samokritike skozi prizmo samozadostnosti načenja še tisto malo ugleda, ki ga RTV Slovenija ima.
In nenazadnje, bo generalni direktor Igor Kadunc premogel vsaj toliko samorefleksije, da bo priznal, da si je RTV do nedavnega pred problemom koronavirusa za Slovenijo zatiskala oči, saj v programe niso vabili tistih strokovnjakov in politikov, ki so prvi pozivali k resnim ukrepom, pri čemer je RTV zamudila priložnost pri pravočasnem poudarjanju resnosti smrtonosne bolezni za Slovence, čeprav je ta že morila v sosednji Italiji?
RTV seveda nima pravice biti na eni strani in prepričani smo, da bo v zgodovini ostal madež, da se je v kritični uri za prihodnost naše državne skupnosti skupina vplivnih posameznikov na javni RTV (nikakor ne gre za večino zaposlenih) razgalila kot ideološko tako zaslepljena, da ji je bilo blatenje nove oblasti v ključnih dnevih boja z epidemijo pomembnejše od naporov sedanje vladne ekipe, da organizira obrambo pred katastrofo, reši čim več človeških življenj in ohrani delujoč zdravstveni sistem.
Javna samohvala odgovornih na RTV, da so verodostojni, profesionalni in da nimajo preveč zaposlenih, deluje v soočenju z realno sliko njihovega početja kot slaba šala. Da je sedanja vlada delala napake in da jih bo tudi v prihodnje, je gotovo. Tudi o tem je treba poročati. Delamo jih posamezniki in dela jih tudi RTV Slovenija. A to, kar je storila aktivistična grupa na RTV, ni bila napaka, ampak naklepno delovanje v sinhronizaciji s politično levico – napadanje nekaj dni stare vlade soočene z reševanjem kriznih razmer, ki so v precejšnji meri nastale zaradi neukrepanja njihovih predhodnikov na oblasti.
Dejstvo, da ne marajo novega predsednika vlade, ampak prejšnjega ali kogarkoli drugega, naj prihranijo za svoje prostočasne aktivnosti, nikakor pa se to ne sme poznati v poročanju in objektivnosti programov, saj ima to to lahko v teh odločilnih dneh še posebej hude posledice.
Edina prihodnost javne RTV Slovenije je v tem, da jo spoštuje širok krog državljanov, posebej tistih, ki jih ne vežejo nobeni z oblastjo ali politiko povezani privilegiji. Od tega se je sedaj RTV še bolj usodno odmaknil. Daleč je žal od vrednot slovenske enotnosti, ki jih je RTV Slovenija pomagala vzpostaviti leta 1991.
S politično agitacijo kot smo ji priča, vodilni levičarski privrženci na RTV nevarno ogrožajo prihodnost tega medija in s tem delovna mesta tudi tiste večine sodelavcev RTV Slovenija, ki delajo dobro in pošteno.
Vodilne in odgovorne na RTV Slovenija odločno pozivamo, da začnejo delovati v korist vseh slovenskih državljanov, ki javni medij plačujemo - z opozorilom, da ima naše potrpljenje svoje meje. Posamezniki na RTV, ki so odgovorni za sramotno ravnanje javnega medija, lahko to preverijo z neodvisno anketo, kjer bo hitro jasno, kolikšen del državljanov je še voljan brez prisile plačevati RTV naročnino. Če pa menijo, da je ideološko aktivistična usmeritev RTV prava, pa predlagamo, da se tudi financira na takšen način - s prostovoljnim prispevkom aktivistov, ki podpirajo takšen program.
Za gibanje GLASNO!, dr. Stane Granda in Vera Mejak
