SI

Celje se »želi« obdržati na seznamu »COVID 19« mest. Okužena zdravstvena delavka na očesnem oddelku v SB Celje!

12.08.2020

preberi več

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred mednarodnim dnem mladih opozarja na številne izzive in ovire mladih

12.08.2020

preberi več

Mladi kmetje so ključni nosilci razvoja podeželja

12.08.2020

preberi več

Unovčenih za skoraj 50 milijonov evrov turističnih bonov

12.08.2020

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Celje se »želi« obdržati na seznamu »COVID 19« mest. Okužena zdravstvena delavka na očesnem oddelku v SB Celje!

12.08.2020

preberi več

Pompeo je prispel na Češko

11.08.2020

preberi več

Sovražni napisi sredi Maribora

11.08.2020

preberi več

Janull in Štromajer politična kombinacija protestov?

11.08.2020

preberi več

Napetost v Sredozemlju med Grčijo in Turčijo se stopnjuje. Grčija je zahteva nujni vrh Evropske unije v zvezi s Turčijo

11.08.2020

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: v trgovino pojdite z obrazno masko, držite razdaljo.

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Agencija Fitch Ratings potrdila dobro bonitetno oceno Slovenije

18.07.2020

preberi več

Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi

4.03.2020

preberi več

VIDEO: Alojz Kovšca: Šarec si je sam kriv, zdrahe znotraj LMŠ so mu spodnesle premierski fotelj

19.02.2020

preberi več

Vladimir Kolmanič v Sredi v sredo: Sodeč po volilni blamaži Demokratov v Iowi, je drugi mandat Donalda Trumpa več kot realen

12.02.2020

preberi več

Erika Fürst je kot deklica preživela nacionalsocialistično koncentracijsko taborišče Auschwitz

29.01.2020

preberi več

Evropski utrip

Janez Janša: Z izplenom petdnevnih pogajanj na Svetu EU smo lahko zadovoljni, Slovenjija ostaja neto prejemnica

21.07.2020

preberi več

4. dan izrednega srečanja Sveta EU v Bruslju: Janez Janša: obstaja realno upanje, da danes ali jutri dosežemo dogovor

20.07.2020

preberi več

Nočni maraton v Bruslju ni prinesel konsenza, bo morda četrta etapa danes popoldne prinesla dogovor?

20.07.2020

preberi več

Janez Janša o izrednem vrhu Sveta EU: "Močno podpiram nadaljevanje pogajanj in usklajevanj do uspešnega zaključka!"

19.07.2020

preberi več

Pogajalski maraton na Svetu EU o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, se je prevesil v tretji dan

19.07.2020

preberi več

Evropski parlament - povezave

De. Vinko Gorenak: Krivda« je za »piškotarske« novinarje odvisna od tega ali si na levi ali na desni politični sceni

V tem prispevku se ne bom, niti najmanj, opredeljeval do dejanj dr. Aleksandre Pivec, aktualne kmetijske ministrice, niti do njenih dejanj v času Šarčeve vlade, niti do njenih dejanj v času Janševe vlade, ker bi to bilo glede na moj položaj državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade precej nespodobno. Glede na to, da pa od blizu spremljam delo vseh ministrov, lahko mirne duše zapišem, da gre za eno najbolj operativnih in organiziranih članic in članov vade. Moj namen je torej ta, da opozorim na način poročanja »piškotarskih« novinarjev. Morda ste že pozabili na afero SRIPT. Oktobra 2019 je Bojan Požar poročal o tem, da naj bi dr. Aleksandra Pivec, »pokasirala« 35.609,09 evrov honorarja za neko delo, ki naj bi ga, po njegovih podatkih, sploh ne opravila. Povprečen razumnež bi pričakoval, da bodo vsi mediji zadevo povzeli in o tem poročali, ter tako izvršili pritisk na takratnega predsednika vlade Marjana Šarca, ki naj bi dr. Aleksandro Pivec odslovil. Toda to se sploh ni zgodilo. Večina tako imenovanih dominantnih medijev, poročanja Bojana Požarja sploh ni, niti povzela. To pomeni, da je dr. Aleksandro Pivec zaščitila. Pa pojdimo le in samo pol leta naprej. Dr. Aleksandra Pivec je sedaj na istem delovnem mestu kmetijske ministrice. Dominantni mediji pa na debelo poročajo o tem, da je s svojo družino dopustovala na račun podjetja Vina Kras in na račun Občine Izola. Vse lepo in prav. Ne spuščam se v resničnost ali neresničnost poročanja dominantnih medijev. Dominantne medije pa sprašujem naslednje: Če eno in drugo drži, me zanima zakaj niste problematizirali nad 35.000,00 evrov domnevno nezakonitega zaslužka dr. Aleksandre Pivec, in zakaj problematizirate 100x nižji znesek domnevnega plačila njenega prenočevanja na Krasu in Obali? Odgovor je pa jasen. Dr. Pivčeva je bila takrat v »pravi« vladi, danes pa je v vladi Janeza Janše ki jo s svojim poročanjem rušite.

Več

Odziv škofa Petra Štumpfa na zapis o gonji zoper ministrico Aleksandro Pivec: "Naj vrže kamen tisti,...."

Soboški škof dr. Peter Štumpf je na svojem facebook profilu objavil razmislek o odzivih na njegov odziv na medijske in siceršnje napade, ki jih je v zadnjih dveh tednih deležna kmetijska ministrica, predsedica Desusa dr. Aleksandra Pivec. Veliko je bilo namreč zlonamernih in zavržnih zapisov na račun škofa Štumofa in katoliško cerkvev. Njegov razmislek objavjamo v celoti. Debeli, mastni, pedofilski farji in zločinska Cerkev živijo na vaš račun...Aja?Mnogi ste jih precej podlih in umazanih izrekli na račun Katoliške Cerkve ob mojem komentarju primera gospe Pivec, pa tudi sicer ob drugih priložnostih, tudi v spletnih klepetalnicah, ne šparate jezika.Pa malo poglejmo pobližje to cerkveno parazitstvo, zločinsko podlost, pogoltnost in še marsikaj drugega, kar očitate meni, drugim škofom in "farjem".Zaradi "korona" krize so se letos slovesnosti svetih birm zelo "zaštrenale". Tako tudi cerkvene poroke, prva obhajila in krsti. Med gostilničarji, fotografi, snemalci, frizerji, trgovci, cvetličarji, lectarji in še kakšnimi je nastal nemir, ker bo prihodek manjši.Osebno sem dobil kar nekaj pozivov od teh in tudi staršev, naj ukrepam in rešim to zagato tako, da slovesnosti bodo in da bodo lahko pravočasno rezervirali gostilne, frizerske salone in kar je temu podobnega.Prav. Z župniki smo ukrepali, a pri tem tudi upoštevali varnostne predpise. Nekaj slovesnosti je že bilo, nekaj upam, da še bo.Če vzamem zelo minimalno povprečje na eno družino, recimo 1.500 evrov stroškov, ki si jih starši birmancev, novokrščencev, botri, novoporočenci in njihovi sorodniki naložijo za obdarovanja, obleke, frizerje, kosila, ponekod ansambe in še mnogo drugih reči, potem vam moram povedati, da vsi prej našteti sektorji, in še mnogi drugi, na ozemlju škofije Murska Sobota samo v enem letu zaslužijo na račun omenjenih bogoslužnih slovesnosti po naših katoliških cerkvah najmanj od 1,5 do 2 milijona evrov. Vendar je realna vsota mnogo, mnogo višja. V Sloveniji torej na račun vseh teh bogoslužnih dejavnosti Katoliške Cerkve gostinska podjetja in poleg še trgovine, frizerski saloni in mnogi drugi skupaj letno zaslužijo več 10 milijonov evrov.Že leta škofje in župniki rotimo ljudi, naj zmanjšajo stroške pri teh praznovanjih. Pa kakorkoli že, zaslužek je je le zaslužek, in to velik, in za podjetja ter posameznike in tudi za državo je to dobro.Kaj pa zaslužek gradbenih podjetij, ko obnavljajo sakralne objekte, pa turističnih agencij, ki prevzemajo in organizirajo romanja? Kaj pa Karitas, ki prevzema velik del socialnih bremen države? Naj vas spomnim, da Karitas ni od kakega "saharskega potapljaškega društva", temveč je od Katoliške Cerkve.Dragi sramotilci. Če Cerkev prične obhajati vsa ta bogoslužja drugače, kot je to delala do sedaj, in če bo prenehala s svojimi rednimi dosedanjimi dejavnostmi, se bo močno ustavil dotok denarja tudi v vaše tako zelo požlatnjene, poštene, pedofilsko neoporečne in dušebrižniško čiste žepe. Takrat cerkvene "ovčice" kot radi vernike ponižujete, ne bodo ob takšnih bogoslužnih slovesnostih več trošile, in zato bodo tudi vaši žepi postajali vedno bolj prazni in tudi bolj čisti.Če v Cerkvi na Slovenskem ukinemo vseh šest škofijskih Karitas, 1000 župnijskih Karitas, kuhinje za brezdomce, materinske domove ter domove za ostarele, da ne omenjam vzgojno-izobraževalnih ustanov, potem bodo tudi žepi mnogih od vas vedno bolj čisti in neoporečni, in na koncu samo še strgani.Če delate, kot to pravite, potem bi morali vedeti, da je vaše delo in zato tudi zaslužek v nemalo stvareh odvisen tudi od tega, kar se dela v Cerkvi in kar za vas s plačevanjem storitev prispevajo cerkvene "ovčice". Storitvene infrastrukture so namreč povsod med seboj prepletene. In tudi vi ste tukaj vmes.Ker je vaš namen prazniti cerkve, vam moram povedati, da s tem pridno praznite tudi svoje žepe.Kaj bi vam še dalje razlagal, saj itak ne razumete.Sram vas je lahko pred mnogimi slovenskimi poštenjaki in poštenjakinjami, ki vidijo, cenijo, razumejo in tudi mnogo naredijo za Cerkev, da lahko navkljub bremenom svojih očividnih napak še kaj dobrega naredi, in da si mnogi tudi zaradi njenega dela še vedno lahko režejo vsaj košček kruha.Aja, dragi sramotilci, še to. Ko se boste veselili in gostili na kakšnem krstnem, birmanskem, prvoobhajilnem in podobnem kosilu, čeprav ne hodite v cerkev, oziroma Cerkev sovražite, se takrat le malo spomnite, zakaj in zaradi koga ste takrat tam.Vseeno naj vam tekne.

Več

Vinko Vasle in Jože Biščak EBU: Vaša ganljiva zaskrbljenost za medije zaradi sprememb medijske zakonodaje je res povsem odveč

Dragi generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran, Evropska zveza novinarjev (EFJ), Medijska organizacija Jugovzhodne Evrope (SEEMO) in evropska komisarka za vrednote in pregledenost Věra Jourová! Ste kdaj živeli v komunizmu? Niste? No, midva, spodaj podpisana, sva del svojega življenja preživela v komunističnem režimu, v katerem je bilo življenje dobro samo za peščico izbranih članov partije. Drugi državljani, še posebej rimo-katoličani, smo bili manjvredni, čutili smo pomanjkanje, soočali smo se z revščino, saj je bila zasebna podjetniška pobuda bolj izjema kot pravilo. Zadeve so šle celo tako daleč, da si imel pri pridobivanju dovoljenj (denimo gradbenega dovoljenja) težave na uradih občine, če nisi bil družbenopolitično primerna oseba. Če si povedal svoje mnenje, ki ni bilo v skladu s političnimi smernicami ene in edine dovoljenje stranke (zveze komunistov), si lahko imel velike težave; lahko si končal v zaporu, v najslabšem primeru te je ubila tajna politična policija (Udba). V tistih časih je bila javna RTV političnoideološka ekspozitura zveze komunistov, vodili pa so jo najvišji partijski funkcionarji, ki so v glavnem sodelovali tudi s tajno politično policijo. Tisti »javni servis« je bil servis peščice oblastnikov, edino prevladujoče »mnenje« tega servisa RTV pa so bili partijski dokumenti, sklepi in vsakotedenski brifingi pri šefu partije in sočasno tudi šefu tajne politične policije. Kaj se je od takrat spremenilo? Ne veliko. Javna RTV je še vedno naslednica bivšega režima in tako v glavnem tudi ravna. Njeno delovanje v pomembnem vsebinskem sklopu – to je informativno-političnem programu – je izrazito enostransko, pristransko, neprofesionalno, tudi hujskaško, v veliko primerih se novinarji tega medija poslužujejo tudi laži in manipulacij. To ni javni servis, ki bi bil enako pravičen ali, če hočete, enako neprizanesljiv do vseh, ko gre za resnico. Analiza vsebin radijskega in televizijskega dela tega javnega servisa kaj hitro pokaže, da gre za izrazite levičarske vsebine, zelo podobne tistim iz časov pred osamosvojitvijo Slovenije v komunističnem režimu. Na RTV Slovenija drugačna mnenja niso zaželena, če pa so že, so v takšni manjšini, da v resnici do javnosti sploh ne pridejo. Če se na primer na TVS pojavi v informativni oddaji nekdo, ki ne deli levičarskega prepričanja, postaneta voditelj ali voditeljica vznemirjena in sogovornika nenehno prekinjata in mu vsiljujeta svoje mnenje. Navsezadnje se je to pokazalo pri televijskem omizju na temo sprememb zakona o RTV in medijske zakonodaje, ki jo je vodila izrazito pristranska novinarka Ksenija Horvat. Bivša odgovorna urednica informativnega programa in voditeljica Ksenija Horvat je že po desetih dneh Janševe vlade sanjala o pravi, pristni levici. (Foto: posnetek zaslona/ Intervju na RTV Slovenija) Nekaj podobnega se je zgodilo na parlamentarnem odboru za kulturo, ki mu predseduje levičarka Violeta Tomić – tam je bilo razmerje zunanjih gostov 17:1 v korist tistih, ki sprememb zakonov ne podpirajo. Pa še tisti osamljeni glas je do besede prišel šele po vrsti protestov, da je nesprejemljivo, če v demokratičnem parlamentu prihaja do prepovedi javne besede in javnega izražanja mnenj. Istočasno so pred parlamentom demonstrirali posamezni zelo privilegirani zaposleni na RTV, ki niso samo proti prepotrebnim spremembam zakona o RTV, ampak proti kakršnim koli spremembam, ki bi zdaj izgubaški javni zavod spravile iz rdečih številk in ki bi v časih tehnološke revolucije na področju TV produkcij pomagale zniževati nepotrebne stroške. V produkcijskem smislu TV Slovenija izrazito zaostaja za primerljivimi televizijami v Evropi. Stvari so kulminirale celo tako daleč, da se je sedanji generalni direktor Igor Kadunc že nekajkrat uprl zahtevi nadzornega sveta, da pripravi dober sanacijski program, in prav na predlog oziroma zahtevo nadzornega sveta so generalnega direktorja na programskem svetu že dvakrat skušali odstaviti s pojasnilom, da je škodljiv za razvoj tega javnega servisa. Seveda do razrešitve ni prišlo, ker je takrat vladajoča struktura naslednikov partije in bivšega režima v to institucijo delegirala svoje člane – celo nezakonito, ker po zakonu morajo v tem telesu sedeti zastopniki vseh političnih opcij, poleg zastopnikov strokovne javnosti. Generalno seveda upor levičarjev in vodstva RTV Slovenija pomeni samo strah pred tem, da bi RTV postala nepristranska in bolj pluralna. Radijski in televizijski del javnega servisa RTV se številnih pomembnih, usodnih vprašanj loteva s pozicije izrazitega sovraštva do drugačnih mnenj, drugačna mnenja stigmatizira in diskvalificira in ne obvešča, ampak vsiljuje svoja mnenja in prepričanja. Temu prilagajajo tudi izbor gostov, celo formate oddaj (kot so na primer Tarča, Utrip, Politično), najhuje pa je, da se to dogaja v dnevnoinformativnih oddajah. Violeta Tomič Levica  Natanko tako, kot se je to dogajalo v bivšem komunističnem režimu, se zdaj obnašajo slovenska javna radiotelevizijska hiša (RTV Slovenija) in še nekateri mediji (denimo državna tiskovna agencija – STA), ki ste jim stopili v bran. Spremembe medijske zakonodaje, ki se obetajo, sploh niso tako velike, kot so vam bile prikazane, še manj pa (finančno) uničujejo javni medijski servis. So samo korak v pravo smer, saj načenjajo (in odpravljajo) monopole in kartelne dogovore ter bodo javno RTV-hišo prisilile k bolj racionalnemu poslovanju, del denarja iz RTV-prispevka bodo dobili drugi mediji (tudi državna tiskovna agencija). Zato je vaša ganljiva zaskrbljenost res odveč, pojavlja se celo dvom, da dokumentov o novih zakonih sploh niste prebrali, ampak ste samo povzeli, kar vam je bilo servirano iz Slovenije. Ta dvom je povsem upravičen, kajti tisti, ki so vam tožili slovensko vlado, so zahtevali podaljšanje javne razprave do konca avgusta, ker naj ne bi imeli dovolj časa, da preučijo novele zakonov, vi pa ste očitno to preučili v nekaj dneh. Razprave o spremembah medijske zakonodaje (debata je bila tudi na parlamentarnem odboru za kulturo, kamor pa je predsednica povabila samo levici naklonjene medije in strokovnjake) se zdaj bolj ali manj vrtijo okoli javne televizije. Glavni očitek je, da želi vlada pod vodstvom Janeza Janše RTV Slovenija (finančno) uničiti in si jo podrediti. To seveda ni res. Celo ustavno sodišče je pred dobrimi petnajstimi leti presodilo, da mora država javnim medijem zagotoviti finančno samostojnost. RTV Slovenija torej uživa celo ustavnopravno varstvo pred posegi vsakokratne oblasti. In težko verjameva, da bi sedanja koalicija kaj takega spregledala. Če je z zakonom kaj narobe, bodo tako ali tako presodili ustavni sodniki. A ti, ki se vam danes pritožujejo, pozabljajo, da je ustavno sodišče takrat tudi jasno zapisalo, da je RTV Slovenija kot javni zavod zavezana k svobodi izražanja in mora služiti »uresničevanju pravice do javnega obveščanja in do obveščenosti«. Opravljanje tega poslanstva (kot je zapisano tudi v zakonu o RTV Slovenija) temelji na tem, da mora zagotavljati oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, in da spoštuje načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma. Povedano drugače. Kot mora državni uradnik na upravni enoti enakopravno (in brez diskriminacije) obravnavati vloge tako (skrajnega) levičarja kot (skrajnega) desničarja, morajo državni uslužbenci nacionalne televizije osvetliti z več plati nek dogodek ali problem v družbi. To (preprosto in konkretno) pomeni, da če ima RTV Slovenija intervju s profesorjem Césarjem Garcío Hernándezom, ki se ukvarja s »protipriseljensko histerijo« in romantizira migracije, mora zaradi uravnoteženosti imeti tudi intervju z nekom (denimo s profesorjem Kevinom MacDonaldom), ki opozarja na nevarnosti migracij. Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.  Tega poslanstva RTV Slovenija (pluralnost mnenj in svetovnih nazorov, ki odsevajo vse strukture prebivalstva) po najinem mnenju ne izpolnjuje. RTV Slovenija je postala kraj, kjer je dopusten en sam nazor, to je levičarstvo. Zato je bila teatralna zaskrbljenost javne RTV-hiše, moralističnih »strokovnjakov« civilne družbe in levosučnih politikov cenena folklora za javnost. V ozadju odporov proti kakršnim koli racionalnim spremembam na RTV Slovenija seveda tičijo tudi privilegiji posameznikov in skupin, ki so nastajali in se utrjevali dolga leta – pa naj gre za posamezne zaposlene ali pa za nekatere zunanje honorarne sodelavce, posebej pa še za ideološko-politične naslednike komunističnega režima, ki v tem času tudi na ulicah kričijo, da svoje RTV ne dajo in s smrtjo grozijo tistim, ki skušajo iz RTV narediti normalno in Evropi primerljivo javno radiotelevizijo. Ne nazadnje to potrjuje tudi dejstvo, da so nasprotniki sporememb v kampanjo vključili tudi zadnjega predsednika komunistov in šefa tajne politične policije Milana Kučana. To seveda ne čudi, saj so v glavnem vsi mediji v državi v službi bivšega režima, dva manjša medija, ki sodita v desno konservativno polje, pa sta deležna neprestanih napadov, ovajanj, policijskih preganjanj, zasliševanj in zahtev, da jim je treba prepovedati kakršne koli oglasne prihodke (Demokracija, Nova24TV). RTV Slovenija je zato samo del prevladujoče ideološke levičarske medijske krajine, a za razliko od drugih (ki so zasebna podjetja) je RTV Slovenija financirana iz prispevka, ki ga vplačujejo vsi ne glede na versko, politično ali kakšno drugo prepričanje. Zato nekatere spremembe zakona skušajo zbrana sredstva razporediti tako, da bo to vplivalo tudi na enakopraven odnos do vseh družbenih skupin, pogledov in usmeritev. V 21. stoletju se klic po tem sliši kot nekaj neverjetnega in v resnici je javna RTV Slovenija kamena doba profesionalnosti, vsi pa se sklicujejo na to, da je to njena avtonomija in da so poskusi kakršnih koli prepotrebnih sprememb napad na to avtonomijo. Gre zgolj za zahtevo po ohranjanju sedanjega stanja, v katerem javna RTV Slovenija tiči globoko kot v letih nedemokratičnega komunističnega režima. Žal pa opažava, da nekatere mednarodne novinarske organizacije in posebej EBU, katerega član je RTV Slovenija, zaradi enostranske obveščenosti ali morebiti celo pristajanja na to podpirajo RTV Slovenija kot ideološkega dinozavra srednje Evrope. Vinko Vasle, dolgoletni novinar in urednik ter nekdanji direktor javnega Radia Slovenija (RTV Slovenija), in Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija ter predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev Opomba: Pismo je bilo v vednost (zaradi boljše obveščenosti in predstavitve druge strani) poslano tudi nekaterim tujim veleposlaništvom v Sloveniji.

Več

Kako je Milan Kučan po imenovanju za častnega občana "prodal" svojo resnico o osamosvajanju Slovenije

Le nekaj glasnih protestov opozicije v soboškem mestnem parlamentu in nekaj kritičnih zapisov v redkih medijih, med njimi tudi v našem vfokusu.com je bilo deležno imenovanje eks predsednika slovenskih komunistov in eks predsednika države Milana Kučana za častnega občana mestne občine Murska Sobota. Predlog za imenovanje je soboški rdeči župan Aleksander Jevšek, sicer vidni funkcionar SD, z levo roko spravil skozi mestno parlamantarno proceduro. V njem namreč sedijo le "njegovi," ki jim 7 glasov iz opozicijskih vrst SDS, NSi, Modre liste Antona Štihca in Liste Mirana Forjaniča ni moglo do živega. Vse kar je lahko storila opozicija, je bilo glasno opozorilo, zakaj si Murska Sobota ne zasluži, da bi Milan Kučan postal njen častni občan. “Spoštovane svetnice in svetniki, 1. člen Odloka o priznanjih MOMS glede pogojev in načinov podeljevanja priznanj posameznikom pove: Priznanje Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota in Republike Slovenije. Gospod Milan Kučan je bil proti osamosvojitvi Slovenije in znano je, da samostojna Slovenija ni bila njegova najintimnejša želja,” so v svojem pojasnilu zapisali v svetniški skupini SDS. Ob tem so izjavi dodali  znane citate izjav Milana Kučana, v katerih je priznal, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna opcija. Ob šibki, a zato glasni opoziciji, se je proti imenovanju Milana Kučana postavil tudi naš medij  https://vfokusu.com/post/550781/zakaj-milan-kucan-ne-bi-smel-postati-castni-obcan-murske-sobote Sama svečanost v soboškem gledališču Park, nacionalna RTV Slo verjetno ni pokazala večjega zanimanja za prenos svečanosti, zato so "vskočili" pri lokalni TV IDEA, sicer izdatno podprti z javnim proračunskim denarjem soboške občine in postregli z neposrednim prenosom. V dvorani le tisti, ki imajo nekje še shranjeno partijsko izkaznico ali pa obrazi bližjih ali bolj odsdaljenih krogov Foruma 21. Kučan z revizijo osamosvojitvenih dogajanj nad kritične besede opozicijske SDS Ko je stopil za govornico, da bi se zahvalil za častno občanstvo, je po svoji prislovični navadi, da slej ko prej obračuna s svojimi kritiki ali nasprotniki, Milan Kučan opozicijski SDS, ki jih seveda v dvorani ni bilo iz razumljivih razlogov, postregel s svojo "resnico" o osamosvojitvenem dogajanju. "Vem da se z mojim imenovanjem za častnega meščana ni strinjalo več mestnih svetnikov. Njihovo odločitev spoštujem, tudi njihovo presojo meril, s katerimi odločajo o primernosti podelitve tega uglednega in najvišjega občinskega naslova, zavračam pa razloge, s katerimi so svoje odločitev utemeljili svetniki Slovenske demokratske stranke. Trditev, da sem bil proti odcepitvi Slovenije od Jugoslavije in proti slovenski osamosvojitvi, naslanjajo na nekaj citatov iz zadnjih let življenja nekdanje države, ne da bi poznali, ali sploh hoteli poznati okoliščine za moje takratne izjave … Zavrnili smo pogoje za odcepitev, ki so nam jih ponujali in postavljali v Beogradu, kot tudi pogovore o odcepitvi. Od koga pa naj bi se odcepili, od Jugoslavije, ki je brez nas ni bilo več? Nasproti temu smo postavili predlog za spremenjene medsebojne odnose in zahtevo po razdružitvi. Tako kot je z združitvijo Jugoslavija nastala, je z razdružitvijo tudi prenehala obstajati. Takšnemu našemu stališču je pozneje pritrdila tudi mirovna konferenca v Bruslju, sklepi tako imenovane Banditerjeve arbitražne komisije, ki je ugotovila, da je Jugoslavija po naši in Hrvaški osamosvojitvi prenehala obstajati. Države, nastale na njenih tleh, pa so postale njene enakopravne naslednice. To je bistvo mojega nasprotovanja odcepitvi, še zdaj sem prepričan, da smo se odločili prav, odcepitve ni bilo. Po poti razdružitve je Slovenija kot samostojna država postala enakopraven dedič nekdanje skupne države in ugleden ter spoštovan dejavnik mednarodnega življenja … Ustvarjanje lažnega vtisa, da se je Slovenija osamosvojila po volji enega dela Slovencev, proti volji drugega dela, žalostno sprevrača enkratno zgodovinsko manifestacijo enotnosti, povezanosti in neobremenjenost vseh državljanov Slovenije in njihovega vodstva, kar mora biti navdih tudi prihodnjim rodovom ob velikih izzivih, ki jih morebiti še čakajo.« V teh besedah si je Kušan privoščil kar nekaj neresnic in pol resnic. Med drugim se je povsem izognil svoji negativni vlogi pri razoroževanju TO, da o številnih potezah, s katerimi je skušal ustaviti namero demokratične opozicije DEMOS za razpis plebiscitarnega referenduma o slovenski osamosvojitvi. Človek bi dejal, da je bil Milan Kučan alfa in omega slovenskega osamosvajanja, Demos in pomladne stranke pa moteč faktor v tem procesu. Svetniška skupina Slovenske demokratske stranke meni, da si Mestna občina Murska Sobota ne zasluži, da ima za častnega občana gospoda Milana Kučana! Temu mnenju se tudi sam javno pridružujem! Boris Cipot

Več

Komentar - Milan Gregorič: Nekaj misli o spravnem dejanju na Bazoviški gmajni

Predsednik Združenj borcev za vrednote NOB Marjan Križman je Borutu Pahorju pred njegovim obiskom bazoviške fojbe predlagal, »naj razmisli, ali je klanjanje nad fojbo laži državotvorno dejanje«, pa da naj »v izogib vsesplošnemu ogorčenju Primorcev odstopi od te namere«, ker večina borcev meni »da ta predsednik ne predstavlja več vrednot NOB«. O fojbi laži Zgodovinarji so si danes skoraj enotni, da so jugoslovanski oblasti po vojni na prostoru bivše Julijske krajine (Trst, Gorica, Istra, Kvarner) izvensodno pobile in neznano kje zagreble okrog 3.000 ljudi, pretežno Italijanov. Znano je tudi, da njihova trupla niso končala v bazoviški fojbi, kar dobro vedo tudi italijanske oblasti. Kljub temu pa so to fojbo izbrale za kraj spomina na te žrtve in jim tam postavile spomenik, ki simbolizira vsakršna druga brezna širom Istre in Krasa, v katerih so končala trupla nesrečnikov. Zato jim nihče ne more očitati, da je to spomenik laži. Laž je, če kdo trdi, da so trupla teh žrtev v bazoviški fojbi. Tako imajo svojci in ostali obiskovalci spomenika vso pravico, da se tam zbirajo in objokujejo svoje drage, ki so ostali brez dostojnega groba. Bil je skrajni čas, da tudi Slovenija na državni ravni prizna ta zločin in se tem žrtvam pokloni. Kajti, kot je dejal novinar Bojan Brezigar v odmevih, »si vsi mrtvi zaslužijo spoštovanje, še zlasti tisti, ki so umrli nasilne smrti«. Pisatelj Boris Pahor pa bi naj ob prejemu dveh odlikovanj izjavil, da jih »posveča vsem umrlim pod fašizmom, nacizmom in komunizmom«. Borut Pahor je dobro vedel, da ga bodo zaradi te geste domači levičarski skrajneži popljuvali, a je v sebi našel moč, tvegal ta korak in s poklonom tem povojnim žrtvam reševal čast slovenske države. Sicer pa ga tudi brez bazoviške fojbe tako in tako že dolgo pljuvajo, odkar se je strgal z verige globoke države in hodi po svoji poti. Če bi slučajno podoben spravni dogodek kdaj prej uspel Kučanu, sem prepričan, da bi ga ti isti kritiki kovali v nebo. Zgodovinar, novinar in publicist Tino Mamić je ob tej priložnosti zapisal (Vipavska.eu, 13. 7. 2020), »da se je Borut Pahor s tem dejanjem zapisal v zgodovino. Kot nekdanji komunist je naredil korak, ki ga velika večina levičarjev, posebej politikov, ne zmore. Ali pa si tega ne upa«. Z roko v roki sta PRS Pahor in PRI Mattarella položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom. O vsesplošnem ogorčenju Primorcev Ne vem, kje Križman vidi to vsesplošno ogorčenje Primorcev. Obe manjšinski krovni organizaciji (SSO in SKGZ) sta to spravno dejanje pozdravili. Kot tudi senatorka leve provenience Tatjana Rojc z besedami (Dnevnik, 13. 7. 2020), da gre pri tem »za zgodovinski prelomni dan za zgodovino Trsta« in dodala, »da bi to lahko bil začetek nekega novega procesa, neke nove prihodnosti, na kateri bomo gradili našo novo evropsko identiteto«. Tudi večina sredstev javnega obveščanja, ne samo na Primorskem, ampak tudi v osrednji Sloveniji, v Italiji in celo drugod po Evropi, je dogodek pospremila z odobravanjem. Kakih sto protestnikov je sicer Boruta Pahorja na Fernetičih pričakovano pospremilo z »izdajalcem«, česar pa široka javnost ne jemlje resno. Predvsem pa tega še ne moremo smatrati za »vsesplošno primorsko ogorčenje«. Edino če slučajno borčevska organizacija ne misli, da kar ona predstavlja vso Primorsko. Posebna skupna svečanost vročitve najvišjih državnih odlikovanj Slovenije in Italije tržaškemu Slovencu Borisu Pahorju. O rehabilitaciji TIGR-a Sergio Matarella se je pred štirimi tigrovskimi žrtvami simbolno poklonil in s tem opravičil za neizmerno gorje, ki ga je fašizem povzročil slovenskemu narodu, ter s tem hkrati politično rehabilitiral štiri junake. Tudi njega so zaradi tega koraka in zaradi vrnitve Narodnega doma Slovencem popljuvali njegovi domači skrajneži, a v tem primeru desničarski. Naredil je gesto, ki je bila do včeraj nepojmljiva, reševal z njo čast italijanske države in bo z njo tudi on šel v zgodovino. Motilno ostaja pri vsem tem to, da ustreljeni Tigrovci še niso bili tudi sodno rehabilitirani, in uradno še vedno veljajo za teroriste. Globoko upam, da se bo tudi to enkrat zgodilo. Vendar čakajo Tigrovci že tri četrt stoletja še na neko drugo rehabilitacijo in opravičilo in to s strani duhovnih dedičev komunističnega vodstva NOB, ki je po verodostojnih podatkih zahrbtno likvidiralo vodilne Tigrovce Ferda Kravanjo, Maksa Rejca, Antona Majnika, Zorka Ščuko in številne druge primorske domoljube, vključno s Čedrmaci. Po zadnjih informacija celo Janka Premrla Vojka. Mnoge Tigrovce so še po vojni vlekli po zaporih, jih zasliševali, jim prepovedovali, da bi pisali o TIGR-u itn. Demonizacija TIGR-a je šla tako daleč, da še danes ni na spomeniku v Bazovici, v tem svetišču tigrovstva, niti ene same besede o tem, da so bili štirje ustreljeni junaki Tigrovci, kar je v nebo vpijoča krivica. Še poldrugo desetletje po vojni, ko so nekateri vidni Tigrovci postavljali zahteve po proučitvi zgodovine TIGR-a, po njegovi rehabilitaciji in ustanovitvi posebne tigrovske veteranske organizacije, so na seji CK ZKS z dne 13. 6. 1958 padale po njih sledeče uničujoče ocene (Primorski Rodoljub, št. 5/2001): »TIGR ni bilo napredno gibanje, ker to ni bila zavestna politična akcija, ampak narodno osvobodilno gibanje« (Mitja Ribičič). Pa, »da se za sedanjo akcijo teh ljudi skriva načrtna tuja, imperialistična obveščevalna akcija« (Boris Kraigher), in, »da naj vse te nam sovražne elemente zasliši notranja uprava« (Ivan Maček). Zato bi se moral, ob Pahorju in Matarelli, pokloniti bazoviškim junakom tudi Marjan Križman za vse zlo, ki so ga vrhovi ZKS, ob sostorilskem molku borčevskega vodstva,  povzročili Tigrovcem, da bi tako tudi on rešil čast svoje organizacije.    Nagovor PRS v Narodnem domu: “Imamo priložnost, da se od zdaj naprej 13. julija ne spomnimo le požiga Narodnega doma, temveč tudi vrnitve Narodnega doma v last Slovencem. In še par besed o Borutu Pahorju in vrednotah NOB Borut Pahor je svoje spoštovanje do NOB-ja dokazal s številnimi svojimi dejanji in tega ne more zbrisati nobeno mnenje borčevske organizacije. Tudi sicer bo osvobodilni boj ostal zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot izjemno dejanje in velika vrednota. Vendar je komunistično vodstvo ta boj zlorabilo za izvedbo revolucije, ki pa si je umazala roke z nepojmljivimi zločini, predvsem do lastnih narodov kot tudi do Italijanov, in s tem  omadeževala tudi NOB. Pahorjev poklon je bil namenjen italijanskim žrtvam tega nasilja in je z njim reševal ne samo čast slovenske države ampak tudi čast borčevske organizacije. Kot jo je nedavno tega reševal s svojim poklonom domačim žrtvam revolucionarnega nasilja v breznu pod Macesnovo gorico. Če se borčevsko vodstvo ne bo sposobno dokopati do teh spoznanj, se bo nekega dne s svojimi zakrnelimi stališči znašlo v ropotarnici zgodovine. Tudi številni kritični odmevi na borčevsko držo v primeru spravnega dogodka v Bazovici in v Kočevskem rogu to več kot potrjujejo.   Koper, 17. 7. 2020                                                                          Milan Gregorič

Več

Jože Biščak: Intelektualna beda levičarjev: Ko Frančiška in Nijaz nista enakovredni žrtvi!

Dragi levičarji, prosim, povejte mi, kakšna je razlika med umorom desetletne Frančiške Bergant (leta 1944 so jo na Jesenicah umorili komunisti) in umorom petnajstletnega Nijaza Hasanovića (leta 1995 so ga v Srebrenici umorili Srbi)? Sporočilo Janeza Janše na družbenem omrežju Twitter je bilo jasno: vsako človeško življenje je neprecenljivo, vsakdo ima pravico do življenja, človekovo življenje je nedotakljivo. Zapis predsednika vlade je bil šolski primer razumevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih razumemo “klasiki” (ali, če že hočete, desničarji), tudi v ustavi je določba o nedotakljivosti človeškega življenja v katalogu pravic in svoboščin zapisana na prvem mestu.  Zgolj opomnik za tiste, ki ne vidijo povezave med komunizmom in pokolom v Srebrenici. pic.twitter.com/uE2vrK8cQM — BorisTomašič (@NeMaramButlov) July 12, 2020 V zadnjih urah levičarje in druge progresivne osebke razburja zapis Janeza Janše ob 25. obletnici poboja Bošnjakov v Srebrenici, češ da do pokola ne bi prišlo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod ter če bi mednarodna skupnost komunistične genocide obsojala z enako vnemo kot obsoja holokavst. To je med levičarji sprožilo mali vihar, oglasili so se Tanja Fajon, Milan Brglez, Marjan Šarec in drugi. Janši so očitali, da gre za “nepietetno in zavržno dejanje do žrtev in svojcev Srebrenice”, medijski mainstream je citiral bošnjaške medije, da je Janšev zapis zlonameren.   Osnovno sporočilo levičarjev je bilo, da se pobojev Bošnjakov pred 25 leti ter drugače mislečih med in po II. svetovni vojni ne more niti primerjati, kaj šele enačiti. Tako razmišljanje je znak popolnega nerazumevanja neprecenljivosti in neponovljivosti človekovega življenja, kot ga opredeljujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, hkrati pa dokaz, da so za levičarje življenja nekaterih pomembnejša kot življenja drugih. Za razliko od Janeza Janše, ki je opozoril, da vsako življenje šteje, in zelo jasno povedal, da so tudi povojni komunistični poboji vredni spomina.  Selektivna obravnava žrtev za komunisteTudi sicer je dvoličnost pri spominu na žrtve različnih genocidov zelo prisotna v realnosti. Medtem ko najdemo spomenike žrtvam fašizma in nacizma povsod, se žrtev socialističnih revolucij in komunizma skoraj ne spominjamo. Temu so prilagojeni tudi učni načrti povsod po Evropi. Vedno in povsod govorimo o holokavstu, žrtve komunizma, ki jih je bilo nekajkrat več kot žrtev med Judi, omenjajo le redki in še to zelo previdno. Vse se bolj nagiba k temu, da so socialistične revolucije vredne hvale, saj so obračunavale z zatiralsko buržoazijo. Temu podlegajo tudi zgodovinarji in filozofi, ki razlagajo, da so bili cilji socializma plemeniti, cilji fašizma in nacizma zlobni. Ali, če vzamemo najnovejši primer, srbski cilji v Bosni in Hercegovini so bili zlobni (uresničevanja velikosrbskega načrta), komunistični povojni cilji (vzpostavitev socializma, ki je kasneje v resnici prinesel revščino in zatiranje človekovih svoboščin) pa dobri. Bodimo zelo jasni: zlo je zlo, cilji vsakega zla posebej so bili enaki – množični umori in poboji. Zato ni prav nobene razlike med holokavstom in poboji Bošnjakov v Srebrenici na eni strani ter povojnimi poboji meščanstva ali pobojem v Katinskem gozdu na drugi strani. Vsak od teh množičnih pobojev ali genocidov je vreden spomina kot zgodovinskega opomina. Povojni poboji in poboji nad muslimanskim prebivalstvom v Srebrenici imajo isti ideološki temelj. Fajonova, Brglez in Šarec so s svojim odzivom jasno povedali, da za njih obstaja spomin le žrtve, za katere oni menijo, da so vredne spomina. Podobno (po svoje) razumejo svobodo govora kot človekovo svoboščino: za nas (desničarje) je svoboda govora absolutna, za levičarje je to pravica z omejitvami. Seveda meje postavljajo »oni«. Enako je z gibanjem Black Lives Matter (Črna življenja štejejo). To je za njih dovoljeno, medtem ko je geslo All Lives Matter (Vsa življenja štejejo) označeno za rasistično. Kar pomeni, da so za njih črna življenja več vredna kot življenja drugih ljudi. Temu bi lahko rekli progresivno razumevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (po njihovo se prilagajajo zgodovinskemu trenutku), kot to uči kulturni marksizem. Navdahnjeni z marksistično ideologijo postavljajo moč nad resnico in zgodovinskimi dejstvi, svoje zamisli ne uveljavljajo v dialogu, ampak s silo. In to lahko počno, ker so vsi vzvodi v njihovih rokah. Počno pa zato, ker za ohranitev teh privilegijev nimajo druge izbire, saj pri sebi zelo dobro vedo, da pravica in resnica nista prav nič progresivni vrednoti, ampak sta zelo konservativni. Ker se bojijo, da bi jih javnost spregledala, se zaganjajo v vsakega, ki razmišlja drugače ali stvari postavi na svoje mesto. Kot je to storil Janez Janša z zapisom o Srebrenici. In pri tem ni mislil, da žrtve Srebrenice niso vredne posebnega spomina, povedal je, da so vse žrtve vredne, da se jih spomnimo in da vsako ideologijo, ki je morila, obsodimo. Za počasnejše pri branju dolge razlage o #Srebrenica25 še pogled očividca zločina iz prve roke: pic.twitter.com/t8ZBr7bpQw — Janez Janša (@JJansaSDS) July 12, 2020 Zato dragi levičarji, prosim, povejte mi, kakšna je razlika med umorom desetletne Frančiške Bergant (leta 1944 so jo na Jesenicah umorili komunisti) in umorom petnajstletnega Nijaza Hasanovića (leta 1995 so ga v Srebrenici umorili Srbi)? Jaz ne vidim prav nobene razlike. Oba so umorili, bili sta žrtvi načrtnega genocida, obema je bilo na silo odvzeto življenje, oba sta žrtev ideologije in oba sta vredna spomina.Jože Biščak

Več

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred mednarodnim dnem mladih opozarja na številne izzive in ovire mladih

12.08.2020

preberi več

Mladi kmetje so ključni nosilci razvoja podeželja

12.08.2020

preberi več

Unovčenih za skoraj 50 milijonov evrov turističnih bonov

12.08.2020

preberi več

V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 127 slovenskih in 163 tujih državljanov

12.08.2020

preberi več

Epidemija COVID-19 - Višina plače v karanteni

12.08.2020

preberi več

Danijel Krivec: Kučanova sintagma, najprej diskreditacija, nato likvidacija, tudi fizična, recept za rušenje 3. Janševe vlade

S poletjem spletni časopis V FOKUSU prinaša serijo daljših pogovorov, intervjujev z vidnimi obrazi slovenske politike, ki so v zadnjem obdobju pustili neizbrisen pečat na slovenski politični svceni. Eden teh je Danijel Krivec, poslanec SDS v DZ s severoprimorskega konca Slovenije. V parlamentu je na čelu največje poslanske skupine, ki zadnjih pet mesecev tvori ključno ogrodje desnosredinske vladne koalicije, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša. Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve. Z drugo polovico julija se ponavadi pričenjajo parlamentarne počitnice. Verjamem, da ste si jih zaslužili, ker je bilo v zadnjih petih mesecih v Državnem zboru dogajanj za en poln štiriletni mandat.  Odstop PV Marjana Šarca, popoln fiasko levičarske koalicije, ki je svojo nesposobnost za ukrepanje skrila v "hraber" sestop z oblasti, pogajanja za sestavo nove desnosredinske koalicije in seveda epidemija novega koronavirusa, ki je ne le v državi, ampak na celotni zemeljski polobli obrnila življenje na glavo. "Drži. Letošnja prva polovica leta nam je prinesla čas, ki ni primerljiv z ničemer v naši zgodovini. Predvsem je ta čas zaznamovala epidemija koronavirusa in popolna zaustavitev javnega življenja. Prvi val te epidemije smo z ukrepi, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, uspešno prebrodili, in to kljub ostremu nasprotovanju opozicije, ki ni v ničemer skušala pomagati, temveč ji je šlo zgolj za rušenje vlade. Glejte, povsod drugod po svetu so politiki v tem kriznem času stopili skupaj in sodelovali za zajezitev in omejitev širjenja virusa, pa tudi pri ukrepih, ki bi pomenili pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, samo Slovenija je nek unikum med državami, kjer leva stran politične sfere svoje ozke interese postavlja celo pred zdravje ljudi. Sedaj živimo v času, ko koronavirus kroži med nami. Nepomembno je, ali rečemo, da gre za zadnjo fazo prvega vala epidemije, ali že za drugi val, bistveno je, da zadevo zaenkrat uspešno obvladujemo. Ker si težko predstavljam, da bi ponovno zaustavili celotno javno življenje, pa je toliko bolj pomembno, da upoštevamo priporočila in navodila NIJZ, da še vedno ohranjamo ustrezno distanco, nosimo maske, se v primeru, da se ne počutimo dobro, testiramo, in seveda gremo tudi v izolacijo. Mislim, da bo dober ukrep za zajezitev širjenja virusa aplikacija za sledenje okužbam #Ostani zdrav, ki bo ljudem prosto dostopna in dosegljiva brezplačno od druge polovice avgusta dalje. Večkrat je slišati, da se bomo morali navaditi na novo normalnost. Mislim, da je temu res tako, dokler ne bo medicina našla ustreznega zdravila za ta virus. Kar pa se tiče vašega vprašanja glede odstopa Marjana Šarca in oblikovanja koalicije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše, pa: ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve." Kako ste doživljali čas s pričetkom leta 2020, ko je bilo že več kot očitno, da je Covid 19 pred slovenskimi vrati. opozorila opozicije s SDS na čelu pa naletela na gluha ušesa. "Poslanska skupina SDS je že v začetku leta, natančneje februarja močno opozarjala na to, da bo virus verjetno prišel tudi k nam in da potrebujemo ukrepe, preden bo prepozno. Zahtevali smo več sej odbora za zdravstvo, kjer pa nas je Šarčeva ekipa obtožila, da strašimo ljudi in sejemo paniko. Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je tudi zdravnikom govoril, da pretiravajo, da delajo paniko, se celo norčeval iz njih. Tedanja vlada ni želela sprejeti pravzaprav nobenih ukrepov. Spomnite se profesionalnega športnika Roka Marguča, ki se je samoiniciativno odpravil v karanteno, ker je prišel iz okuženega območja, saj so uradni predstavniki trdili, da je neustrezno, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz ogroženih območij ostajajo na bolniškem staležu. Opozarjali smo tudi, da mejimo na Italijo, ki je postala žarišče okužb v Evropi, svetovali naj vladna ekipa vsaj odsvetuje potovanja v Italijo, kamor se v času februarskih zimskih počitnic napoti veliko Slovencev, a smo, tako kot ste ugotovili tudi sami, naleteli na gluha ušesa. Danes je jasno, da so prav te zimske počitnice bile vzrok vnosa virusa v našo državo. Šarčevi so ves čas zagotavljali, da imajo državni načrt za epidemijo, potem pa smo ugotovili, da državnega načrta za tak virus ni ter da se sklicujejo na nek državni načrt za obvladovanje gripe izpred nekaj let."   Kdaj je bilo jasno, da so Šarcu šteti dnevi? Ko je odstopil njegov minister za zdravje Šabeder ali že pri odhodu finančnega ministra?   Danijel Krivec, foto Nova24tv "Manjšinska Šarčeva vlada bi, če ne bi imela na svoji strani že vse od začetka nadkoalicijske Levice, imela še krajši razpolovni čas. Ko je Levica odtegnila svojo podporo manjšinski koaliciji nekje konec preteklega leta in ko je v proceduro prišel Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki mu je nasprotoval finančni minister Bertoncelj in delno tudi zdravstveni minister Šabeder,  je vedno bolj postajalo jasno, da Šarčeva vlada ne bo več dolgo zdržala. Ker sta torej kar dva ministra iz Šarčevih lastnih vrst tedanjemu predsedniku vlade odrekla podporo in sta želela odstopiti, je postalo jasno, da koalicija pravzaprav sploh ne deluje več. Tudi številne afere, ki so spremljale neposredno Šarčev odstop – od zaposlitve tako imenovane Lepe N. v Sovi, do očitkov o vohunjenju za lastnimi političnimi sopotniki, kar naj bi počel Šarec v sodelovanju z njegovim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem, so bile jasen opozorilni znak, da vlada ne bo dokončala polnega mandata. Šarčeva vlada je razpadla že mnogo pred dejanskim Šarčevim odstopom."   V SDS ste se verjetno po tehtnem premisleku odločili, da poskusite oblikovati desnosredinsko koalicijo. Kateri trenutek je bil prelomen? "Drži. V stranki je bilo veliko razprav o tem, ali oblikovati koalicijo, ali pa morda vendarle ne bi bilo bolje takrat v tistem času oditi na predčasne volitve. Toda, ker smo v ospredje postavili blaginjo, zdravje in varnost ljudi ter državo, smo se soglasno odločili – tudi potem, ko so možnosti za sodelovanje jasno nakazali v drugih koalicijskih strankah – da oblikujemo koalicijo." K sodelovanju so bile povabljene vse parlamentarne stranke, edini resen pozitiven odziv ste dobili od NSi, SMC in Desus? "Tako je, vabilo za sodelovanje v novi koaliciji po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, je bilo posredovano vsem parlamentarnim strankam. Torej tudi SAB, LMŠ, Levici, SD, SNS. Ostale stranke takrat v marcu pri pogovorih niso želele sodelovati in so povabilo odklonile. Ob tem bi želel dodati še nekaj – nekateri na levi glasno opozarjajo, da ta vlada ni legitimna, a ob tem pozabljajo, da je SDS zmagovalka volitev leta 2018. Torej je samo povolilni ponedeljek prišel kakšno leto in pol kasneje kot bi moral. Oblikovanje te koalicije je mogoče pripisati tudi močni volji in zavedanju predsednikov sedanjih koalicijskih strank, da je treba našo državo obrniti v drugačno smer, kot to, v katero je plula zadnjih 8 let pod levimi vladami." V hipu, ko je bila vlada sestavljena in potrjena v DZ, se je pričelo njeno rušenje. Verjetno ste možnost, da se bo kaj takega dogajalo, vzeli v zakup s prevzemom oblasti. "Seveda si nismo delali utvar, da bo lahko. Namreč že v času oblikovanja koalicije so bili poslanci SMC in DeSUS deležni ogromno pritiskov. Ne pozabimo, prvi tako imenovani protest proti koaliciji sovraštva, kjer so protestniki sami sejali sovraštvo, se je zgodil še pred podpisom koalicijske pogodbe. Vendar pa sem prepričan, da je koronavirusna kriza in vsi ti napadi, ki smo jim priče, sedaj pa res že na dnevni ravni, samo vezivo, ki to koalicijo še bolj krepi." Na izbruh epidemije, ko so bila skladišča prazna, zdravstvene institucije nepripravljene na epidemijo širših razsežnosti, je vlada Janeza Janše odgovorila z učinkovitimi potezami, ki pa so v opozicijskih levičarskih strankah sprožile pravcati stampedo napadov, ki so bili tudi medijsko dobro podprti. Cilje rušenje vlade, četudi so se na tapeti znašli ministri Tonin, Počivavšek, Hojs, Pivčeva... "Boljše kot vlada dela, ostrejši so napadi globoke države v medijski spregi nanjo in na posamezne koalicijske stranke. Vse skupaj deluje po znani Kučanovi sintagmi "najprej diskreditacija, nato likvidacija, četudi fizična." Samo poglejte, kako zelo sta v medijih ves čas nenehno diskreditirana minister Zdravko Počivalšek in ministrica Aleksandra Pivec. Tudi ministru Hojsu ni prizanešeno. Pričakovati je, da se bodo na podoben način, lotili tudi drugih ministrov. Pravzaprav se zdi, kot da se proti tej koaliciji ves čas vodi neka specialna vojna, katere generatorji pa puščajo prstne odtise in so znani. Včasih je obstajalo pravilo gentlemenskih 100 dni miru. Ta vlada ni imela miru niti 1 dan, kaj šele 100 dni. Vloženi sta bili že dve interpelaciji, minister Počivalšek je interpelacijo že prestal, ministra Hojsa še čaka, SD napoveduje ustavno obtožbo proti premierju, opozicija huronsko vpije, kaj vse, da je narobe v državi, vsak petek smo soočeni s protestniki, ki kršijo vladne odloke in ki so spodbujeni tudi s strani levega dela politične opcije, nekateri od vidnih politikov na teh protestih tudi aktivno sodelujejo... V medijih nas strašijo, da živimo v totalitarizmu, diktaturi, da se kršijo človekove pravice in podobno, toda povejte mi, bi v diktaturi sploh lahko javno izrazili svoje mnenje tako kot ga izražajo petkovi protestniki? Bi v totalitarni državi pričakovali tako blago ukrepanje proti tem petkovim kršiteljem? Pretekli komunistični režim je bil totalitaren. Tam ste bili zaprti že za to, če ste izrekli zgolj šalo o Titu. Da ne govorimo o cenzuri, UDBI, ki je sledila svojim državljanom, političnih likvidacijah … Skratka, ko se govori o totalitarnosti, pričakujem, da se to ne govori nekaj na pamet, temveč da je to podkrepljeno s podatki. O totalitarizmu v naši državi pa predvsem govorijo tisti, katerih predniki so totalitarno oblast izvajali. To je hinavščina brez primere. Nekomu je šlo res močno v nos, da ima vlada za svoje protikorona ukrepe dovolj močno podporo v DZ in kar je še "huje," bila je sposobna k sodelovanju pritegniti kompetentne obraze, ne glede na njihovo politično opredelitev, ker jim je bila na prvem mestu Slovenija in njeni prebivalci.   "Drži. Predsednik vlade je v času koronakrize k oblikovanju ukrepov povabil strokovnjake iz politično različnih krogov. Strokovno skupino za ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem je vodil dr. Matej Lahovnik, v njej so sodelovali mnogi slovenski ugledni ekonomisti in drugi strokovnjaki, ustanovljen je bil strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, tudi v času koronavirusne krize je opoziciji vlada posredovala zakonske protikorona pakete, deležna pa je bila razsutja osnutka zakonov v medijih, svojih pripomb in mnenj pa nikoli niso posredovali… Na tem mestu bi si izposodil misel poslanske kolegice Monike Gregorčič iz SMC, ki je pravzaprav zelo dobro povzela stanje: " Je, pa res, da bi prejšnji premier, ko se je epidemija bližala, oziroma ko so razmere eskalirale, moral nekako uvidet, kaj nam preti in ustrezno reagirat, ampak žal imeli smo premierja, ki ni bil vešč ne strateškega razmišljanja, kaj šele kriznega upravljana. Jaz to obžalujem. To ni neka jedrska znanost. To se da naučiti. Je pa res, da tega na igralski akademiji in na srednji lesarski šoli, ne učijo. Dejstvo je tudi, da po bitki je lahko vsak general, ampak dezerter pač o tem ne more sodit." Levičarska opozicija je zaradi svoje nemoči v poslanskih klopeh dogajanje preselila na ulice, pričela so se petkova kolesarjenja, ki naj bi pritegnila kritično maso ljudi, s katero bi Janševo vlado prisilili k odstopu.  "Sliši se, da so protestniki plačani in da bodo kolesarili ter protestirali, dokler bodo plačani. Kar se tiče samih protestov pa tole. Strinjam se s predsednikom vlade, da smo demokratična država in da je vsako zborovanje zagotovljeno z ustavo. Dokler je zborovanje dostojno, mislim, da ni nikogar, ki bi temu načinu izražanja odrekel podporo. Problem pa je, ker na teh protestih grozijo, izvajajo "performanse" na meji spodobnega in ker s svojim združevanjem povečujejo možnost okužb s koronavirusom."   Dominantni mediji praktično niso izbirali sredstev za diskreditacijo posameznih ministrov in predsednika vlade, pri čemer sta prednjačila nacionalna RTV in POP TV. "Res je. Dominantni mediji so postavili vlado Marjana Šarca, ki jo je nato s tem, da je vrgel puško v koruzo, razdrl. Ne vem, če ste opazili "medene tedne" med vlado Marjana Šarca in mediji v času njegove vladavine? Pravzaprav leto in pol njegove vladavine drugega, kot hvalisanja njegove vlade nismo slišali, pa ne govorim samo o izjavi, da je Marjan Šarec Luka Dončić slovenske politike. Se morda spomnite vsaj kakšnega kritičnega članka o Marjanu Šarcu s strani dominantnih medijev? Mislim, da bi nek tak članek ali prispevek iskali z lučjo pri belem dnevu. Edini, ki je razkrival afere Šarčeve vlade, je bil Bojan Požar, ki je bil nato v nekem trenutku tudi deležen napadov svojih novinarskih kolegov." Ob vseh polenih, v petih mesecih zmetanih pod noge desnosredinske koalicije, je parlamentarno proceduro preživelo kar nekaj paketov protikorona intervencijskih zakonov. Kako so potekala pogajanja, usklajevanja med poslanskimi skupinami? Kako se je na ponujen dialog odzivala levičarska opozicija? "V državnem zboru so usklajevanja med koalicijskimi poslanskimi skupinami potekala praktično na dnevni ravni. Prvi protikorona paketi so se poskušali uskladiti tudi z opozicijo, vendar na žalost brez uspeha, osnutke kot delovno gradivo so izkoriščali za napade in diskreditacijo predlaganih rešitev. Koalicijske poslanske skupine smo podpisale tudi protokol o medsebojnem sodelovanju pri oblikovanju zakonskih rešitev in drugih odprtih vprašanj. Ta protokol zavezuje tudi razmerja in način dela z ministerstvi ter vlado. Na tedenskih sestankih vodij poslanskih skupin pa redno obravnavamo najbolj aktualne teme in sprejmemo tudi konkretne usmeritve in sklepe. Ves ta čas so potekali tudi razgovori o boljšem sodelovanju z opozicijo, ponujen jim je bil konkreten predlog za sodelovanje, vendar ga niso, razen SNS želeli podpisati."   Javnomnenjske ankete kažejo, da vladnim ukrepom zaupa vse več slovenskih državljanov, podobno pa se odziva tudi tuja strokovna javnost, ki nas uvršča med "zmagovalce" spopada s Covid 19. "Slovenija se je uspešno spopadla s koronakrizo, mednarodni finančni krogi zelo pozitivno ocenjujejo ukrepanje slovenske vlade za zajezitev epidemije in zagotovitev socialne stabilnosti ter ukrepe za gospodarsko okrevanje. Slovenija tako po indeksu odziva na Covid-19 zaseda izjemno 7. mesto. Povpraševanje po slovenskih obveznicah se je povečalo, in to predvsem zaradi ukrepov za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje investicij, ki v finančnih krogih uživajo zaupanje. Če k temu dodamo še nedavni uspeh pogajalske ekipe predsednika vlade Janeza Janše v Bruslju, ko je Sloveniji priborila 10.5 milijard evrov sredstev, potem je jasno, da je bes in srd globoke države in tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, res velik. Slovenija končno tudi na mednarodnem parketu postaja zaupanja vredna država in kredibilen partner in tudi to gre žal, nerazumljivo, mnogim v nos."   Epidemije uradno ni več, vendar podatki NIJZ dnevno opozarjajo, da nismo dovolj resni in dosledni pri uresničevanju preventivnih ukrepov. Skoraj dnevno se pojavljajo nova mini žarišča. Širši obseg nam lahko prinese dopustniški čas, brezbrižnost dopustovanja pri sosedih...kakšna je verjetnost, da se z jesenjo soočimo z drugim valom epidemije?   "Slepili bi se, če bi rekli, da v jeseni koronavirusa ne bo več med nami. Pomembno pa je, kako se bomo nanj v jeseni odzvali. Z aplikacijo, z ukrepi, z državnim načrtom, ki ga je sedaj pripravila vlada, z vsemi izkušnjami ob prvem valu epidemije, pa se jeseni ne glede na to, kakšna bo, ne bojim. Menim namreč, da bomo kot država na drugi val mnogo bolje pripravljeni kot je to bilo ob prvem valu, ko je Šarčeva ekipa Janševo vlado pustila pravzaprav golo in boso na vseh področjih (od zaščitne opreme, do ukrepov, ki jih je treba sprejeti, spisati, …)."   Kako boste vi preživeli dopust, doma, v Sloveniji, ali bo čez poletje še vedno obilo dela v DZ, morda tudi kakšna izredna seja? "Večino dopusta bom preživel v domačem okolju saj je Posočje neizmeren zaklad čudovitih doživetij. Kar nekaj »odprtih« stvari je ostalo za postoriti tudi doma in bo ta dopust  koristno izrabljen. Verjamem, da izrednih sej DZ ne bo in mi bo ostal tudi čas za kašen krajši obisk slovenskih toplic." Hvala lepa za pogovor in ostanite zdravi. "Hvala tudi vam in tudi vašim bralcem želim prijeten oddih ter veliko zdravja." Boris Cipot

Več

Dr. Milan Zver: Proračun EU 2021-27, pogoji, povezani s sredstvi za okrevanje, ne smejo povzročiti novih varčevalnih ukrepov

Tudi tokrat, četudi nam epidemija Covid 19 še vedbo "meša" štrene, smo pred kamere Evropskega utripa povavili dr. Mikana Zvera, EU poslanca ELS/EPP. Da je bil posebne pozornosti tokratnega plenarnega zasedanja EU parlamenta deležen nastop nemške kanclerke Angele Merkel in predsedovanja Nemčije Svetu EU v drugi polovici leta 2020, je v uvodu dejal dr. Milan Zver. Nemci so pod geslom “Skupaj za oživitev Evrope” odločeni soočenja z velikimi izzivi, ki jih je prinesla pandemija. Angela Merkel je izpostavila pet področij - temeljne pravice, solidarnost in kohezijo, podnebne spremembe, digitalizacijo in vlogo Evrope v svetu, na katerih moramo delovati, da bi iz trenutne krize izšli enotnejši in močnejši. Ob tem je dejala: “Nemčija je pripravljena izkazati izredno solidarnost”, in poudarila, da želi zgraditi Evropo, ki bo zelena, inovativna, trajnostna, bolj digitalna in konkurenčna. “Evropa je sposobna doseči velike stvari, če sodelujemo in solidarno stojimo skupaj.” Da so opredeljeni cilji nemškega predsedovanja še kako pomembni tudi za Slovenijo, je dejal evropski poslanec EPP/ELS dr. Milan Zver, kajti z nemškim predsedovanjem se začenja nov trio predsedovanja Svetu EU, ki ga bo nadaljevala Portugalska in ga v drugi polovici leta 31. decembra 2021 zaključila Slovenija. V pogovoru z dr. Milanom Zverom o sklepih EU parlamenta kar se tiče priprave proračuna EU za naslednjo finančno perspektivo. O njem bodo vseeno zadnjo besedo imeli posklanci. V okviru novega proračuna je pomembna postavka sklad  NextGenerationEU, ki je vreden 750 milijard evrov. Ta instrument bo vključen v okrepljen in prenovljen dolgoročni proračun EU, tako da bo v obdobju 2021–2027 v evropskem proračunu na voljo 1850 milijard evrov.   VIDEO: Dr. Milan Zver 

Več

Intervju: Dr. Andreja Valič Zver, kot trn v peti so leve vlade vse od ustanovitve SCNR 2008 zanj iskale "dokončno rešitev"

V oddaji Tema dneva na Nova24TV sem se pogovarjal z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico Centra za narodno spravo SCNR, ki je vse od ustanovitve leta 2008 v času prve vlade Janeza Janše  posta nekak trn v peti levim vladam. V teh 12. letih so preživeli različne oblike pritiska. Pahorjev minister za pravosodje Zalar jim je odrekel sredstva za plače, drug minister jih je hotel preprosto pripojiti Muzeju novejše zgodovine... Vsi so iskali načine, kako onemogočati delovanje centra. Tudi tako, da so jim za vrat pošiljali redne in izredne revizije poslovanja, s katerimi so skušali doseči odvzem opravilne sposobnosti. A kljub temu so opravili ogromno dela: izdali številne publikacije, opravili obsežna raziskovanja, organizirali in soorganizirali vrsto dogodkov in se uveljavili na mednarodnem področju sodelovanjja....Skratka, s kadrovskim potencialom, ki ga premore SCNR, lahko rečemo, da gre za zgodbo o uspehu!” VIDEO: Intervju z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR

Več

Intervju z Luko Simoničem

Tokrat smo se za vas pogovarjali z Lukom Simoničem, predsednikom Slovenske demokratske mladine Maribor (SDM), študentom Ekonomske poslovne fakultete Maribor in aktivnim športnikom.   F: Mi lahko na kratko opišete, kako je potekalo delovanje SDM Maribor med korona krizo?  Sam vedno pravim, da se veličina vsake organizacije pokaže takrat, ko je njeno delovanje najtežje. V našem odboru smo hitro strnili svoje vrste in organizirali prvo akcijo pomoči, kjer smo starejšim pomagali pri nakupovanju najnujnejših stvari od živili, zdravil,… Tu moram pohvaliti čisto vsakega našega člana, saj smo res delovali složno in organizirano. Drugo akcijo pomoči je izvajal naš član Nejc-Filip Svenšek, ki je zbiral smučarska očala za zdravnike UKC Maribor. Tudi njegova akcija je bila zelo uspešna in sem izredno ponosen, da naša stranka premore takšne izjemne posameznike. F: Glede nato, da imate sliko s terena, nam lahko poveste kakšen je vaš komentar na tako imenovane »petkove proteste« proti vladi?Sam sem razočaran nad skupinami, ki te proteste izvajajo. Verjamem, da protestniki med krizo niso bili dejavni, saj si ne znajo predstavljati, kako so bili nekateri občani našega mesta prestrašeni, da ta zahrbten virus ne uide v njihove domove. Še bolj pa je žalostno, da s takim početjem ne ogrožajo samo sebe, ampak predvsem svoje najbližje. Če že komentiram vsebino protestov, to pa je komedija. Iskreno rečeno, skupaj protestirajo ljudje, ki bi se skregali, če bi jih posedli za isto mizo. Namreč, eni so anarhisti, drugi komunisti, tretji se borijo za okolje in ostali so kar tako zraven, ker nimajo nič pametnega početi. Vsi pa imajo le eno skupno lastnost: sovraštvo do Slovenske demokratske stranke. Ker proteste vodi takšna skupna nota, je to izredno slabo za Slovenijo. F: Kakšen je vaš pogled na trenutno mariborsko politiko, tako na državni kot tudi na lokalni ravni?Trenutno lahko na državni ravni spremljamo "nogometni" prestop mariborskega poslanca Gregorja Židana. Ampak žal je gospod Židan pozabil, da je bil izvoljen v Mariboru. Izvolili s(m)o ga Mariborčani in njegov prestop škoduje samo našemu mestu. Že, ko je deloval v koaliciji, ni bilo od njega nič. Torej lahko zdaj pričakujemo še večjo pasivnost. Nas, Mariborčane, pa izredno veseli, da smo dobili dodatne 4.000.000€ v občinsko blagajno. Izredno pomembno je, da naša vlada še naprej spodbuja decentralizacijo, ker samo s tem lahko Maribor veliko pridobi. Verjamem pa, da bo nova vlada prinesla nov kapital in delovna mesta v Maribor, saj mi to izredno potrebujemo.Na mesti ravni žal, trenutno, razen večjih položnic, ne opažam sprememb. Res je, da je novi župan obnovil Glavni trg, ampak to je rezultat dela njegovega predhodnika. Sam izredno pogrešam obnovo Mariborskega kopališča, dvorane Tabor, Mestne knjižnice in še bi lahko naštevali. Žal imam občutek, da bo Maribor doživel še dodatni dve leti izgubljenih priložnosti. F: Vaša zaključna misel za naše bralce?Končal bi s citatom generala Rudolfa Maistra: »Bratje! Naša pomlad gre iz tal, bistra kot burja, močna kot val«. SDS Maribor se prebuja, dela dobro in verjame, da se bo naše trdo delo poznalo na volitvah.  

Več

Dr. Milan Zver: Covid 19 tudi študentom v Erasmus+ programu predstavlja posebne razmere, na katere se je treba znati odzvati

V pogovoru za agencijo STA je evropski poslanec dr. Milan Zver spregovoril o specifičnih razmerah, ki jih je za uspešno realizacijo programa Erasmus + prinesla epidemija koronavirusa. Pandemija covida-19 je v veliki meri spremenila načrte 165.000 mladih, vključenih v program Erasmus+. Nekateri so se zaradi novega koronavirusa vrnili v domovino, drugi so ostali v kraju študija, večina jih nadaljuje študij na daljavo. Evropska komisija se je odzvala s prožnostjo programa, da bi študenti imeli kar najmanj težav. Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz vse Evrope, je bilo zaradi pandemije odpovedanih okoli 25 odstotkov študentskih izmenjav. 37,5 odstotka študentov je imelo najmanj eno večjo težavo, povezano z izmenjavo, na primer, da niso mogli domov ali so imeli težave z namestitvijo. Od študentov, katerih programi niso bili prekinjeni, je polovica nadaljevala študij s predavanji prek spleta. Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program in tudi glavni pogajalec, je v pogovoru za STA orisal nekatere izzive, s katerimi se soočajo v okviru programa Erasmus+ mladi in napore, ki jih poslanec vlaga v pogajanja  v trialogu. S katerimi težavami so se najpogosteje soočili študenti, ki so bili ob izbruhu pandemije na izmenjavi? Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov (Erasmus Student Network, ESN) in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz celotne Evrope, je bilo zaradi izbruha koronavirusa odpovedanih okoli 25% študentskih izmenjav. Dve tretjini študentov ni bilo sigurnih, ali bodo prejeli Erasmus štipendijo ali ne. 4% študentov pa je zaradi situacije s koronavirusom obtičalo v tujini in se niso mogli vrniti domov. Sčasoma so se stvari začele urejati, a odbor Evropskega parlamenta za izobraževanje in kulturo (CULT) je večkrat pozval Evropsko komisijo, ki je odgovorna za implementacijo programa Erasmus+, da naj bolje poskrbi za udeležence izmenjav in za organizacije, ki so se znašli v težavah zaradi izbruha koronavirusa. Stališča odbora CULT do omenjene problematike sem med drugim predstavil prejšnji teden na video konferenci, kjer je ESN je predstavila rezultate omenjene raziskave. Kako je EU pomagala študentom v programu Erasmus +? Je bil po vašem odziv unije ustrezen in pravočasen? Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program sem bil zaskrbljen, ker se je sprva zdelo, da Evropska komisija in nacionalne agencije v času od razglasitve pandemije niso dale jasnih navodil in ustreznih zagotovil študentom in sodelujočim organizacijam, ki so bili prizadeti zaradi krize, da jim bodo pomagale. Do danes se je situacija izboljšala, Evropska komisija je naročila nacionalnim agencijam, ki so pristojne za program Erasmus+, da naj bodo čim bolj prožne pri obravnavi prošenj študentov. Kljub temu, bi se lahko stvari še izboljšale. Evropski poslanci ste na komisijo aprila naslovili nekaj zahtev oz. pozivov? Kaj od tega je že urejeno, kaj je še treba urediti? Poslanci smo se pritožili, ker v začetku na nekaterih spletnih straneh nacionalnih agencij ni bilo mogoče najti nikakršnih informacij v zvezi s položajem študentov in sodelujočih organizacij v času epidemije. Nikjer tudi ni bilo jasno navedeno, da bodo vsi dodatni stroški, ki bi jih bodo imeli študentje zaradi epidemije, bili povrnjeni. Evropska komisija je zdaj sicer veliko bolj aktivna kot ob samem začetku krize, a dobesedno še vedno ni potrdila, da bodo povrnjeni vsi dodatni stroški. Študentje morajo biti 100% prepričani, da bodo resnično vsi dodatni stroški, ki so jih imeli zaradi epidemije, povrnjeni. Kaj je po vašem najpomembneje zagotoviti za študente, ki sodelujejo v programu Erasmus +? Pokazati moramo maksimalno prožnost pri interpretaciji pravil, saj gre za izredno situacijo. Študenti morajo dobiti jasno zagotovilo, da bodo prejeli Erasmus+ štipendije in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zaradi epidemije ne bi izgubili akademskega leta. Situacije se razlikujejo od primera do primera – nekateri študenti so se na primer vrnili domov, a najemnino za stanovanje v tujini morajo ne glede na to še naprej plačevati. Nekatere organizacije so kupile letalske karte za srečanja, ki jih na koncu ni bilo moč izvesti. Nekateri stroški so torej ostali, ne glede na odpovedane aktivnosti. Zato smo v odboru CULT prosili Komisijo in nacionalne agencije za maksimalno prilagodljivost. Kaj bo s tistimi študenti, katerih predavanja so bila odpovedana zaradi pandemije? Po raziskavi ESN je dve tretjine Erasmus študentov nadaljevalo študij, večinoma po spletu, ena četrtina pa predavanj pa je bila odpovedana. V parlamentu sicer že dolgo časa opozarjamo, da t.i. virtualne izmenjave nikakor ne morejo nadomestiti fizičnih izmenjav študentov, a v tej izjemni situaciji podpiramo čim boljše izkoriščanje vseh možnosti za nadaljevanje študija – v kakršnikoli obliki. Pri študentih, ki so jim bila predavanja popolnoma odpovedana, pa je situacija odvisna od univerze do univerze. Program Erasmus+ je namreč decentraliziran, evropski nivo predaja veliko zadev v urejanje nacionalnim agencijam, te pa naprej posameznim univerzam. Verjamem, da so se mnogi študenti vrnili na matično univerzo ali drugo ustanovo in tam nadaljevali študij v kakršnikoli obliki je bilo pač možno. Evropski parlament je Komisijo prosil, da nam redno posredujejo podatke o tem, kaj se dogaja z Erasmus+ študenti v teh časih, a kolikor razumem, tudi Komisija šele zbira odgovore iz posameznih držav. Ali je v Erasmus+ kaka varovalka za izredne razmere? Če je ni, ali bi bila po vaši oceni smiselna? V sedaj veljavni uredbi o Erasmus+ take varovalke ni. Glede na krizo zaradi koronavirusa pa menim, da bi bila v prihodnje vsekakor potrebna in se bom za to zavzemal tudi v nadaljnjih trialogih – pogajanjih z Evropsko komisijo in Svetom. Upam, da bo Evropska komisija čimprej predstavila novi predlog za večletni finančni okvir EU (MFF), tako da bomo lahko ponovno začeli tudi z delom na specifični, sektorski zakonodaji – v mojem primeru na Uredbi o Erasmus+ programu. Od Komisije smo slišali že štiri različne datume, kdaj bo predstavila novi, t.i. korona-MFF, najprej 29. april, potem 6. maj, 13. maj, zdaj se govori o 20. maju. Upam, da ga bo predstavila čimprej. Pri Erasmusu so zamude pri pripravi zakonodaje še posebej neprijetne, ker se po nekaterih interpretacijah program s 1. januarjem 2021 lahko popolnoma zaustavi, če do takrat ne sprejmemo zakonodaje za obdobje 2021-27. Zato smo na plenarnem zasedanju Evropsko komisijo pozvali, da naj pripravi tudi zasilni načrt. Če se ne bomo mogli dovolj hitro dogovoriti o celotni sedemletki, moramo imeti načrt vsaj za prvo leto, torej 2021. Strokovnjaki opozarjajo, da bo jeseni morda drugi val pandemije. Ali se EU že pripravlja na ta scenarij? V mislih moramo imeti vse možne scenarije, prvega - da epidemija koronavirusa počasi izzveni, drugega - da pride do ponovnega večjega izbruha v naslednjih mesecih in tretjega - pa da se spremeni v endemijo, ki bo prisotna konstantno, tako kot je na primer gripa. Vse evropske inštitucije se danes veliko bolj zavedajo možnosti novega vala koronavirusa ali pa izbruha kakšne druge bolezni in v mnogih obzirih se temu prilagajamo. Če se meje znotraj Schengna odprejo, pa bi jih bilo treba po nekaj mesecih ponovno zapreti, bomo to naredili bolj usklajeno in manj kaotično kot marca letos. Ne bo prihajalo do tako neusklajenih blokad izvoza, do takšnih kolon tovornjakov na mejah, kot smo jih videli marca letos, oskrbovalne verige bodo bolje funkcionirale in ne bo takih primanjkljajev na področju zaščitne opreme za zdravstvo. Verjamem, da bomo vsi, ki se ukvarjamo z zakonodajo, imeli vse te možnosti v mislih, ko bomo pripravljali programe za naslednje sedemletno obdobje. Vir:milanzver.eu

Več

Dr. Milan Zver v oddaji Tema dneva o virusu Covid 19, o ukrepih Slo. vlade, o zadnji plenarki EU parlamenta in o Erasmus +

Evropski poslanec ELS/EPP dr. Milan Zver je bil gost petkove oddaje Tema dneva na Nova24TV. V uvodu je poudaril, da je vlada Janeza Janše v dveh mesecih kar vodi državo, ki se je z njegovim prevzemom mandata že "kopala" v globoki krizi zaradi epidemije Coviud 19, opravila izjemno delo. Učinkovitost spopada s koronavirusom nam priznava cel svet, bili smo celo prva država EU, ki je razglasila konec epidemije. Le na domačem političnem parketu je Janševa vlada deležna izjemno pritlehnega napadanja s strani tistih, ki so pred dobrima dvema mesecema strahopetno vrgli puško v koruzo in se zaradi svoje nesposobnosti raje odločili za sramotni sestop z oblasti. Dr. Milan Zver je pojasnil vsebinska dogajanja na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki se je odvijal po on-line sistemu. Spregovoril je o variantah okoli sprejemanja proračuna EU za obdobje 2012 do 2027 in v tem okviru prihodnost programa Ersamus +. VIDEO: Intervju z dr. Milanom Zverom  

Več

EKSLUZIVNO! Intervju z županom Romanom Leljakom zaradi preimenovanja Titove ceste.

V 21. stoletju, ko so novi in drugačni časi, se nekateri levičarski veljaki še vedno radi poistovetijo s komunistično ikono, diktatorjem Titom. Po njem se v Sloveniji imenuje več trgov in ulic.  Da se morajo stvari začeti spreminjati pa je odločen tudi župan Radencev, gospod Roman Leljak. V občini Radence so tako začeli postopek glede preimenovanja Titove ceste v Cesto dr. Ante Šarića. Občinski predlog je sprožil tudi nasprotovanje nekaterih občanov, izključen pa ni niti referendum. Prav o tej tematiki smo se pogovarjali z gospodom Romanom Leljakom, županom občine Radenci. Pozdravljeni gospod župan. V zadnjih časih ste na udaru zaradi predloga o poimenovanju Titove ceste v cesto  dr. Ante Šarića Čemu pripisujete protest v Radencih? Protest v Radencih je organizirala politična stranka SD. Kandidat za župana g. Emil Šmid je v protestih videl svojo priložnost, da se ponovno politično aktivira. Gre bolj za osebne zamere SD kot pa dejansko za vprašanje Titove ceste. Bo na protestu, glede na to, da je protest nelegalen prisotna tudi policija? Kolikor vem je policija bila prisotna, oziroma to ni bilo potrebno, ker se je protesta udeležilo samo nekaj 10 kolesarjev, oziroma samo vodstvo lokalnega SD v Radencih. Boste zoper organizatorje protestov spisali tudi kazensko ovadbo? Ne, tega ne bom storil. Organizatorji so doživeli fijasko. Osebno menim, da so ljudje prepoznali moje delo, načrte za prihodnost in da ne bodo dovolili, da bi sprememba imena  Titove ceste vse skupaj zadržalo. Gre za politično motiviran protest? Seveda, Tito je samo izgovor. Iščejo možnost, da bi politilčno delovanje stranke SD bilo prepoznavno v Radencih. To je brca v temo. Zakaj Radenci potrebujejo poimenovanje ulice? Radenci želijo urediti in končati probleme denacionalizacije. Z družino Šarić še želimo pogovarjati, priznati, da jim je komunistična oblast naredila veliko nepopravljivo škodo. Dr. Ante Šarić je umrl 05.04.1945 leta, ustrelili so ga Nemci, ker je pomagal partizanom. V resnici je bil Šarić zelo socialno naravnan, 103 otrokom v Radencih je bil birmanski boter. Postavil je vse vile v Radencih, ki sedaj na žalost propadajo. Propadajo pa samo iz razloga, ker nismo toliko človeški, da bi družini vrnili kar lahko, ostalo pa z njimi uredili in z njihovim soglasjem prevzeli v občinsko last in gospodariti s premoženjem dostojno, tako kot bi si dr. Ante Šarić želel. Če koga moti, da je dr. Ante Šarić bil Hrvat, pa to povezuje tudi z mano, je to njegov problem. Moj ne. S podžupanom sta bila pred nedavnim verbalno napadena. Veste, kdo stoji za tem napadom in ali ste sprožili tudi kazenske ovadbe? Žalosti me, da nas napadajo občani, ki so rojeni po letu 1980, ko je Tito umrl. To vse govori v smeri, da šolski sitem ni oddelal svoje funkcije, da starši še vedno otroke polnijo z lažmi iz totalitarnega sistema kot je bila Jugoslavija. Kaj boste storili, če se bo poimenovanje ulice sprevrglo v fizično nasilje? Boste vztrajali pri poimenovanju? Titove ceste v Radencih ne bo. Dokončno. V primeru, da se bo zgodil referendum in bi ljudje odločili, da Titova cesta mora biti, je moja odločitev jasna. Župan v takem kraju ne morem biti. Iskrena hvala gospod župan za ta kratek intervju z upanjem, da se Radenci še naprej lahko razvijejo v sodobno mesto in da se bodo ljudje v Radence vedno radi vračali.   Z Romanom Leljakom se je pogovarjal M.G.

Več

Mag. Anton Štihec: Pričakoval bi, da v izrednih razmerah opozicija tvorno sodeluje z vlado, ne pa da ji meče polena pod noge!

Mag. Anton Štihec, nekdanji župan mestne občine Murska Sobota, je "obesil politiko na klin" in kot strokovnjak s področja gradbene stroke zajadral v podjetniške vode. Še vedno pa je aktiven in kritičen spremljevalec dogajanj v naši družbi, na katere se odziva tudi z zapisi na twitterju.  Bravo minister Aleš Hojs-danes ste Petri Kerčmar in POP Tv brez dlake na jeziku povedali kar jim gre in da je res podlo, če se ministru v usta polaga nekaj kar nikoli ni povedal! Dvomim, da bodo spremenili svoje obnašanje, a so gledalci tokrat lahko v živo videli manipulacijo! — Anton Štihec (@AntonStihec) April 15, 2020 Na ukrepe vlade Janeza Janše gleda z naklonjenostjo, prepričan je, da so bili v danih okoliščinah sprejeti pravočasno. Moti pa ga drža opozicijskih strank v Državnem zboru, za katere bi pričakoval, da bodo v teh izrednih razmerah, ko se vlada trudi, da sprejme čim bolj učinkovite ukrepe za zmanjšanje širjenja epidemije novega koronavirusa, tvorno sodelovali z vlado, ji pa ves čas mečejo polena pod noge. Še vsaka vlada je imela 100 dni na voljo, ugotavlja Štihec in to v povsem drugačnih razmerah. Javno pozivam Čeferina, da se izjasni ali za ponudbo njegovega prijatelja lastnika Alibabe Sloveniji stoji tudi sam? Ali pa se je njegov prijatelj kar sam od sebe odločil, da bi Slo PRODAL (kot posrednik) maske različnih proizvajalcev iz Kitajske, ki jih ima Alibaba v skladišču? — Anton Štihec (@AntonStihec) April 9, 2020 VIDEO: Pogovor z Antonom Štihcem

Več

VIDEO: Moralni teolog dr. Ivan Janez Štuhec: V dneh do velike noči je dovolj časa, da se uzremo vase

Pogovarjali smo se z moralnim teologom dr. Ivanom Janezom Štuhecem o času, ki smo ga zaradi epidemije virusa Covid-19 "prisiljeni" preživljati povsem drugače, kot bi ga sicer. Osnovno vprašanje je bilo, kako se človeška psiha, navajena življenja brez omejitev, odziva na nove in nove omejitve, ki jih prinaša boj proti virusu Covid-19. VIDEO:

Več

VIDEO: Razgledni stolp Vinarium: 5 zvezdično kulinarično razvajanje

23.07.2020

preberi več

Lendava: Občina podvojila sredstva za dijaško in študentsko poletno delo

19.07.2020

preberi več

Jakob vabi na degustacije vin

16.07.2020

preberi več

Lendavčanom je prekipelo, zahtevajo dokončno odstranitev ekološke bombe v obliki več kot sporne bioplinarne

17.06.2020

preberi več

Poletje v knežjem mestu 2020 - v ospredju kulturni patriotizem

16.06.2020

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: redno si umivajte in razkužujte roke.

V Fokusu

pred 14 urami
Celje se »želi« obdržati na seznamu »COVID ...
V ponedeljek je bilo v Sloveniji, na podlagi le 1118 testiranj, potrjenih največ primerov okužb z novim korona virusom ...
(0)
pred 20 urami
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred ...
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred mednarodnim dnem mladih opozarja na številne izzive in ovire, s ...
(0)
pred 20 urami
Mladi kmetje so ključni nosilci razvoja ...
Ministrstvo za kmetijstvo je ob današnjem mednarodnem dnevu mladih opozorilo, da so mladi kmetje ključni nosilci ...
(0)
pred 20 urami
Unovčenih za skoraj 50 milijonov evrov ...
Do 9. avgusta 2020 so upravičenci deloma ali v celoti unovčili 361.232 turističnih bonov v vrednosti 49,71 milijona ...
(0)
pred 23 urami
V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo ...
V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 127 slovenskih in 163 tujih državljanovV 2019 se je v ...
(0)
pred 23 urami
Epidemija COVID-19 - Višina plače v karanteni
Delavcu, ki mu je odrejena karantena, pripada nadomestilo plače.V nadaljevanju bomo preverili, kakšno ...
(0)