V oddaji Tema dneva na Nova24TV sem se pogovarjal z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico Centra za narodno spravo SCNR, ki je vse od ustanovitve leta 2008 v času prve vlade Janeza Janše  posta nekak trn v peti levim vladam. V teh 12. letih so preživeli različne oblike pritiska. Pahorjev minister za pravosodje Zalar jim je odrekel sredstva za plače, drug minister jih je hotel preprosto pripojiti Muzeju novejše zgodovine... Vsi so iskali načine, kako onemogočati delovanje centra. Tudi tako, da so jim za vrat pošiljali redne in izredne revizije poslovanja, s katerimi so skušali doseči odvzem opravilne sposobnosti. A kljub temu so opravili ogromno dela: izdali številne publikacije, opravili obsežna raziskovanja, organizirali in soorganizirali vrsto dogodkov in se uveljavili na mednarodnem področju sodelovanjja....Skratka, s kadrovskim potencialom, ki ga premore SCNR, lahko rečemo, da gre za zgodbo o uspehu!” VIDEO: Intervju z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR

Tokrat smo se za vas pogovarjali z Lukom Simoničem, predsednikom Slovenske demokratske mladine Maribor (SDM), študentom Ekonomske poslovne fakultete Maribor in aktivnim športnikom.   F: Mi lahko na kratko opišete, kako je potekalo delovanje SDM Maribor med korona krizo?  Sam vedno pravim, da se veličina vsake organizacije pokaže takrat, ko je njeno delovanje najtežje. V našem odboru smo hitro strnili svoje vrste in organizirali prvo akcijo pomoči, kjer smo starejšim pomagali pri nakupovanju najnujnejših stvari od živili, zdravil,… Tu moram pohvaliti čisto vsakega našega člana, saj smo res delovali složno in organizirano. Drugo akcijo pomoči je izvajal naš član Nejc-Filip Svenšek, ki je zbiral smučarska očala za zdravnike UKC Maribor. Tudi njegova akcija je bila zelo uspešna in sem izredno ponosen, da naša stranka premore takšne izjemne posameznike. F: Glede nato, da imate sliko s terena, nam lahko poveste kakšen je vaš komentar na tako imenovane »petkove proteste« proti vladi?Sam sem razočaran nad skupinami, ki te proteste izvajajo. Verjamem, da protestniki med krizo niso bili dejavni, saj si ne znajo predstavljati, kako so bili nekateri občani našega mesta prestrašeni, da ta zahrbten virus ne uide v njihove domove. Še bolj pa je žalostno, da s takim početjem ne ogrožajo samo sebe, ampak predvsem svoje najbližje. Če že komentiram vsebino protestov, to pa je komedija. Iskreno rečeno, skupaj protestirajo ljudje, ki bi se skregali, če bi jih posedli za isto mizo. Namreč, eni so anarhisti, drugi komunisti, tretji se borijo za okolje in ostali so kar tako zraven, ker nimajo nič pametnega početi. Vsi pa imajo le eno skupno lastnost: sovraštvo do Slovenske demokratske stranke. Ker proteste vodi takšna skupna nota, je to izredno slabo za Slovenijo. F: Kakšen je vaš pogled na trenutno mariborsko politiko, tako na državni kot tudi na lokalni ravni?Trenutno lahko na državni ravni spremljamo "nogometni" prestop mariborskega poslanca Gregorja Židana. Ampak žal je gospod Židan pozabil, da je bil izvoljen v Mariboru. Izvolili s(m)o ga Mariborčani in njegov prestop škoduje samo našemu mestu. Že, ko je deloval v koaliciji, ni bilo od njega nič. Torej lahko zdaj pričakujemo še večjo pasivnost. Nas, Mariborčane, pa izredno veseli, da smo dobili dodatne 4.000.000€ v občinsko blagajno. Izredno pomembno je, da naša vlada še naprej spodbuja decentralizacijo, ker samo s tem lahko Maribor veliko pridobi. Verjamem pa, da bo nova vlada prinesla nov kapital in delovna mesta v Maribor, saj mi to izredno potrebujemo.Na mesti ravni žal, trenutno, razen večjih položnic, ne opažam sprememb. Res je, da je novi župan obnovil Glavni trg, ampak to je rezultat dela njegovega predhodnika. Sam izredno pogrešam obnovo Mariborskega kopališča, dvorane Tabor, Mestne knjižnice in še bi lahko naštevali. Žal imam občutek, da bo Maribor doživel še dodatni dve leti izgubljenih priložnosti. F: Vaša zaključna misel za naše bralce?Končal bi s citatom generala Rudolfa Maistra: »Bratje! Naša pomlad gre iz tal, bistra kot burja, močna kot val«. SDS Maribor se prebuja, dela dobro in verjame, da se bo naše trdo delo poznalo na volitvah.  

V pogovoru za agencijo STA je evropski poslanec dr. Milan Zver spregovoril o specifičnih razmerah, ki jih je za uspešno realizacijo programa Erasmus + prinesla epidemija koronavirusa. Pandemija covida-19 je v veliki meri spremenila načrte 165.000 mladih, vključenih v program Erasmus+. Nekateri so se zaradi novega koronavirusa vrnili v domovino, drugi so ostali v kraju študija, večina jih nadaljuje študij na daljavo. Evropska komisija se je odzvala s prožnostjo programa, da bi študenti imeli kar najmanj težav. Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz vse Evrope, je bilo zaradi pandemije odpovedanih okoli 25 odstotkov študentskih izmenjav. 37,5 odstotka študentov je imelo najmanj eno večjo težavo, povezano z izmenjavo, na primer, da niso mogli domov ali so imeli težave z namestitvijo. Od študentov, katerih programi niso bili prekinjeni, je polovica nadaljevala študij s predavanji prek spleta. Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program in tudi glavni pogajalec, je v pogovoru za STA orisal nekatere izzive, s katerimi se soočajo v okviru programa Erasmus+ mladi in napore, ki jih poslanec vlaga v pogajanja  v trialogu. S katerimi težavami so se najpogosteje soočili študenti, ki so bili ob izbruhu pandemije na izmenjavi? Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov (Erasmus Student Network, ESN) in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz celotne Evrope, je bilo zaradi izbruha koronavirusa odpovedanih okoli 25% študentskih izmenjav. Dve tretjini študentov ni bilo sigurnih, ali bodo prejeli Erasmus štipendijo ali ne. 4% študentov pa je zaradi situacije s koronavirusom obtičalo v tujini in se niso mogli vrniti domov. Sčasoma so se stvari začele urejati, a odbor Evropskega parlamenta za izobraževanje in kulturo (CULT) je večkrat pozval Evropsko komisijo, ki je odgovorna za implementacijo programa Erasmus+, da naj bolje poskrbi za udeležence izmenjav in za organizacije, ki so se znašli v težavah zaradi izbruha koronavirusa. Stališča odbora CULT do omenjene problematike sem med drugim predstavil prejšnji teden na video konferenci, kjer je ESN je predstavila rezultate omenjene raziskave. Kako je EU pomagala študentom v programu Erasmus +? Je bil po vašem odziv unije ustrezen in pravočasen? Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program sem bil zaskrbljen, ker se je sprva zdelo, da Evropska komisija in nacionalne agencije v času od razglasitve pandemije niso dale jasnih navodil in ustreznih zagotovil študentom in sodelujočim organizacijam, ki so bili prizadeti zaradi krize, da jim bodo pomagale. Do danes se je situacija izboljšala, Evropska komisija je naročila nacionalnim agencijam, ki so pristojne za program Erasmus+, da naj bodo čim bolj prožne pri obravnavi prošenj študentov. Kljub temu, bi se lahko stvari še izboljšale. Evropski poslanci ste na komisijo aprila naslovili nekaj zahtev oz. pozivov? Kaj od tega je že urejeno, kaj je še treba urediti? Poslanci smo se pritožili, ker v začetku na nekaterih spletnih straneh nacionalnih agencij ni bilo mogoče najti nikakršnih informacij v zvezi s položajem študentov in sodelujočih organizacij v času epidemije. Nikjer tudi ni bilo jasno navedeno, da bodo vsi dodatni stroški, ki bi jih bodo imeli študentje zaradi epidemije, bili povrnjeni. Evropska komisija je zdaj sicer veliko bolj aktivna kot ob samem začetku krize, a dobesedno še vedno ni potrdila, da bodo povrnjeni vsi dodatni stroški. Študentje morajo biti 100% prepričani, da bodo resnično vsi dodatni stroški, ki so jih imeli zaradi epidemije, povrnjeni. Kaj je po vašem najpomembneje zagotoviti za študente, ki sodelujejo v programu Erasmus +? Pokazati moramo maksimalno prožnost pri interpretaciji pravil, saj gre za izredno situacijo. Študenti morajo dobiti jasno zagotovilo, da bodo prejeli Erasmus+ štipendije in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zaradi epidemije ne bi izgubili akademskega leta. Situacije se razlikujejo od primera do primera – nekateri študenti so se na primer vrnili domov, a najemnino za stanovanje v tujini morajo ne glede na to še naprej plačevati. Nekatere organizacije so kupile letalske karte za srečanja, ki jih na koncu ni bilo moč izvesti. Nekateri stroški so torej ostali, ne glede na odpovedane aktivnosti. Zato smo v odboru CULT prosili Komisijo in nacionalne agencije za maksimalno prilagodljivost. Kaj bo s tistimi študenti, katerih predavanja so bila odpovedana zaradi pandemije? Po raziskavi ESN je dve tretjine Erasmus študentov nadaljevalo študij, večinoma po spletu, ena četrtina pa predavanj pa je bila odpovedana. V parlamentu sicer že dolgo časa opozarjamo, da t.i. virtualne izmenjave nikakor ne morejo nadomestiti fizičnih izmenjav študentov, a v tej izjemni situaciji podpiramo čim boljše izkoriščanje vseh možnosti za nadaljevanje študija – v kakršnikoli obliki. Pri študentih, ki so jim bila predavanja popolnoma odpovedana, pa je situacija odvisna od univerze do univerze. Program Erasmus+ je namreč decentraliziran, evropski nivo predaja veliko zadev v urejanje nacionalnim agencijam, te pa naprej posameznim univerzam. Verjamem, da so se mnogi študenti vrnili na matično univerzo ali drugo ustanovo in tam nadaljevali študij v kakršnikoli obliki je bilo pač možno. Evropski parlament je Komisijo prosil, da nam redno posredujejo podatke o tem, kaj se dogaja z Erasmus+ študenti v teh časih, a kolikor razumem, tudi Komisija šele zbira odgovore iz posameznih držav. Ali je v Erasmus+ kaka varovalka za izredne razmere? Če je ni, ali bi bila po vaši oceni smiselna? V sedaj veljavni uredbi o Erasmus+ take varovalke ni. Glede na krizo zaradi koronavirusa pa menim, da bi bila v prihodnje vsekakor potrebna in se bom za to zavzemal tudi v nadaljnjih trialogih – pogajanjih z Evropsko komisijo in Svetom. Upam, da bo Evropska komisija čimprej predstavila novi predlog za večletni finančni okvir EU (MFF), tako da bomo lahko ponovno začeli tudi z delom na specifični, sektorski zakonodaji – v mojem primeru na Uredbi o Erasmus+ programu. Od Komisije smo slišali že štiri različne datume, kdaj bo predstavila novi, t.i. korona-MFF, najprej 29. april, potem 6. maj, 13. maj, zdaj se govori o 20. maju. Upam, da ga bo predstavila čimprej. Pri Erasmusu so zamude pri pripravi zakonodaje še posebej neprijetne, ker se po nekaterih interpretacijah program s 1. januarjem 2021 lahko popolnoma zaustavi, če do takrat ne sprejmemo zakonodaje za obdobje 2021-27. Zato smo na plenarnem zasedanju Evropsko komisijo pozvali, da naj pripravi tudi zasilni načrt. Če se ne bomo mogli dovolj hitro dogovoriti o celotni sedemletki, moramo imeti načrt vsaj za prvo leto, torej 2021. Strokovnjaki opozarjajo, da bo jeseni morda drugi val pandemije. Ali se EU že pripravlja na ta scenarij? V mislih moramo imeti vse možne scenarije, prvega - da epidemija koronavirusa počasi izzveni, drugega - da pride do ponovnega večjega izbruha v naslednjih mesecih in tretjega - pa da se spremeni v endemijo, ki bo prisotna konstantno, tako kot je na primer gripa. Vse evropske inštitucije se danes veliko bolj zavedajo možnosti novega vala koronavirusa ali pa izbruha kakšne druge bolezni in v mnogih obzirih se temu prilagajamo. Če se meje znotraj Schengna odprejo, pa bi jih bilo treba po nekaj mesecih ponovno zapreti, bomo to naredili bolj usklajeno in manj kaotično kot marca letos. Ne bo prihajalo do tako neusklajenih blokad izvoza, do takšnih kolon tovornjakov na mejah, kot smo jih videli marca letos, oskrbovalne verige bodo bolje funkcionirale in ne bo takih primanjkljajev na področju zaščitne opreme za zdravstvo. Verjamem, da bomo vsi, ki se ukvarjamo z zakonodajo, imeli vse te možnosti v mislih, ko bomo pripravljali programe za naslednje sedemletno obdobje. Vir:milanzver.eu

Evropski poslanec ELS/EPP dr. Milan Zver je bil gost petkove oddaje Tema dneva na Nova24TV. V uvodu je poudaril, da je vlada Janeza Janše v dveh mesecih kar vodi državo, ki se je z njegovim prevzemom mandata že "kopala" v globoki krizi zaradi epidemije Coviud 19, opravila izjemno delo. Učinkovitost spopada s koronavirusom nam priznava cel svet, bili smo celo prva država EU, ki je razglasila konec epidemije. Le na domačem političnem parketu je Janševa vlada deležna izjemno pritlehnega napadanja s strani tistih, ki so pred dobrima dvema mesecema strahopetno vrgli puško v koruzo in se zaradi svoje nesposobnosti raje odločili za sramotni sestop z oblasti. Dr. Milan Zver je pojasnil vsebinska dogajanja na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki se je odvijal po on-line sistemu. Spregovoril je o variantah okoli sprejemanja proračuna EU za obdobje 2012 do 2027 in v tem okviru prihodnost programa Ersamus +. VIDEO: Intervju z dr. Milanom Zverom  

V 21. stoletju, ko so novi in drugačni časi, se nekateri levičarski veljaki še vedno radi poistovetijo s komunistično ikono, diktatorjem Titom. Po njem se v Sloveniji imenuje več trgov in ulic.  Da se morajo stvari začeti spreminjati pa je odločen tudi župan Radencev, gospod Roman Leljak. V občini Radence so tako začeli postopek glede preimenovanja Titove ceste v Cesto dr. Ante Šarića. Občinski predlog je sprožil tudi nasprotovanje nekaterih občanov, izključen pa ni niti referendum. Prav o tej tematiki smo se pogovarjali z gospodom Romanom Leljakom, županom občine Radenci. Pozdravljeni gospod župan. V zadnjih časih ste na udaru zaradi predloga o poimenovanju Titove ceste v cesto  dr. Ante Šarića Čemu pripisujete protest v Radencih? Protest v Radencih je organizirala politična stranka SD. Kandidat za župana g. Emil Šmid je v protestih videl svojo priložnost, da se ponovno politično aktivira. Gre bolj za osebne zamere SD kot pa dejansko za vprašanje Titove ceste. Bo na protestu, glede na to, da je protest nelegalen prisotna tudi policija? Kolikor vem je policija bila prisotna, oziroma to ni bilo potrebno, ker se je protesta udeležilo samo nekaj 10 kolesarjev, oziroma samo vodstvo lokalnega SD v Radencih. Boste zoper organizatorje protestov spisali tudi kazensko ovadbo? Ne, tega ne bom storil. Organizatorji so doživeli fijasko. Osebno menim, da so ljudje prepoznali moje delo, načrte za prihodnost in da ne bodo dovolili, da bi sprememba imena  Titove ceste vse skupaj zadržalo. Gre za politično motiviran protest? Seveda, Tito je samo izgovor. Iščejo možnost, da bi politilčno delovanje stranke SD bilo prepoznavno v Radencih. To je brca v temo. Zakaj Radenci potrebujejo poimenovanje ulice? Radenci želijo urediti in končati probleme denacionalizacije. Z družino Šarić še želimo pogovarjati, priznati, da jim je komunistična oblast naredila veliko nepopravljivo škodo. Dr. Ante Šarić je umrl 05.04.1945 leta, ustrelili so ga Nemci, ker je pomagal partizanom. V resnici je bil Šarić zelo socialno naravnan, 103 otrokom v Radencih je bil birmanski boter. Postavil je vse vile v Radencih, ki sedaj na žalost propadajo. Propadajo pa samo iz razloga, ker nismo toliko človeški, da bi družini vrnili kar lahko, ostalo pa z njimi uredili in z njihovim soglasjem prevzeli v občinsko last in gospodariti s premoženjem dostojno, tako kot bi si dr. Ante Šarić želel. Če koga moti, da je dr. Ante Šarić bil Hrvat, pa to povezuje tudi z mano, je to njegov problem. Moj ne. S podžupanom sta bila pred nedavnim verbalno napadena. Veste, kdo stoji za tem napadom in ali ste sprožili tudi kazenske ovadbe? Žalosti me, da nas napadajo občani, ki so rojeni po letu 1980, ko je Tito umrl. To vse govori v smeri, da šolski sitem ni oddelal svoje funkcije, da starši še vedno otroke polnijo z lažmi iz totalitarnega sistema kot je bila Jugoslavija. Kaj boste storili, če se bo poimenovanje ulice sprevrglo v fizično nasilje? Boste vztrajali pri poimenovanju? Titove ceste v Radencih ne bo. Dokončno. V primeru, da se bo zgodil referendum in bi ljudje odločili, da Titova cesta mora biti, je moja odločitev jasna. Župan v takem kraju ne morem biti. Iskrena hvala gospod župan za ta kratek intervju z upanjem, da se Radenci še naprej lahko razvijejo v sodobno mesto in da se bodo ljudje v Radence vedno radi vračali.   Z Romanom Leljakom se je pogovarjal M.G.

Mag. Anton Štihec, nekdanji župan mestne občine Murska Sobota, je "obesil politiko na klin" in kot strokovnjak s področja gradbene stroke zajadral v podjetniške vode. Še vedno pa je aktiven in kritičen spremljevalec dogajanj v naši družbi, na katere se odziva tudi z zapisi na twitterju.  Bravo minister Aleš Hojs-danes ste Petri Kerčmar in POP Tv brez dlake na jeziku povedali kar jim gre in da je res podlo, če se ministru v usta polaga nekaj kar nikoli ni povedal! Dvomim, da bodo spremenili svoje obnašanje, a so gledalci tokrat lahko v živo videli manipulacijo! — Anton Štihec (@AntonStihec) April 15, 2020 Na ukrepe vlade Janeza Janše gleda z naklonjenostjo, prepričan je, da so bili v danih okoliščinah sprejeti pravočasno. Moti pa ga drža opozicijskih strank v Državnem zboru, za katere bi pričakoval, da bodo v teh izrednih razmerah, ko se vlada trudi, da sprejme čim bolj učinkovite ukrepe za zmanjšanje širjenja epidemije novega koronavirusa, tvorno sodelovali z vlado, ji pa ves čas mečejo polena pod noge. Še vsaka vlada je imela 100 dni na voljo, ugotavlja Štihec in to v povsem drugačnih razmerah. Javno pozivam Čeferina, da se izjasni ali za ponudbo njegovega prijatelja lastnika Alibabe Sloveniji stoji tudi sam? Ali pa se je njegov prijatelj kar sam od sebe odločil, da bi Slo PRODAL (kot posrednik) maske različnih proizvajalcev iz Kitajske, ki jih ima Alibaba v skladišču? — Anton Štihec (@AntonStihec) April 9, 2020 VIDEO: Pogovor z Antonom Štihcem

Pogovarjali smo se z moralnim teologom dr. Ivanom Janezom Štuhecem o času, ki smo ga zaradi epidemije virusa Covid-19 "prisiljeni" preživljati povsem drugače, kot bi ga sicer. Osnovno vprašanje je bilo, kako se človeška psiha, navajena življenja brez omejitev, odziva na nove in nove omejitve, ki jih prinaša boj proti virusu Covid-19. VIDEO:

Bruselj, Ljubljana, 7. april 2020 - Evropska komisija (Komisija) je 2. aprila 2020, poleg ostalih ukrepov, ki jih predlaga za spodbujanje gospodarstva in ponovnega dviga ekonomije, podala tudi predloge ukrepov za ohranitev in spodbujanje kmetijstva, ki bo zaradi posledic epidemije koronavirusa enako utrpelo enormno škodo. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) vse predloge ukrepov Komisije pozdravlja kot nujne in poudarja, da je na nacionalni ravni podobne predloge predlagala tudi stranka SLS, in sicer v predlogu zakona, ki ga je pripravila v času sprejemanja vladnega interventnega “protikorona” zakona in je bil tudi posredovan vsem pristojnim. Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju. “Veseli me, da je Komisija prepoznala pomen in vlogo kmetijskega sektorja ter v okviru svojih interventnih predlogov, kot odziv na posledice epidemije koronavirusa, predlagala tudi nov sklop ukrepov za pomoč agroživilskemu in kmetijskemu sektorju. S svojo pobudo uvaja bistveno večjo prožnost in poenostavitev uporabe evropskih sredstev,  vključno z evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP). Dejstvo je, da imata evropsko kmetijstvo in ribištvo bistveno vlogo pri zagotavljanju hrane, ki jo jemo. Po izbruhu koronavirusa agroživilski sektor EU sicer dokazuje, da je od vseh sektorjev še najbolj trdoživ in odporen ter Evropejce in Evropejke zmožen še naprej oskrbovati z visokokakovostno in varno hrano. Kljub temu pa je kriza že močno prizadela kmetijski sektor in ga še bo, posledično pa je tudi okrnila naše prehranske verige ter vplivala na lokalna gospodarstva, ki so odvisni od njega. Zelo na mestu in nujni so torej predstavljeni ukrepi Komisije, še posebej tisti, s katerimi se bo kmetom in drugim upravičencem zagotovilo, da bodo lahko prejeli prepotrebno pomoč na podlagi skupne kmetijske politike, na primer z odobritvijo daljših rokov za predložitev vlog za podporo in za njihovo obravnavo s strani uprave, povišanjem predplačil za neposredna plačila in plačila za razvoj podeželja ter zagotavljanjem dodatne prožnosti pri pregledih na kraju samem.” Komisija v okviru predlogov ukrepov za pomoč kmetijskemu sektorju EU predlaga večjo prilagodljivost pri uporabi finančnih instrumentov, kar bo kmetom olajšalo dostop do ugodnih posojil ali garancij za kritje operativnih stroškov do višine 200.000 evrov, možnost prerazporeditev sredstev iz Programov za razvoj podeželja (PRP) za financiranje ustreznih ukrepov za soočanje s krizo zaradi koronavirusa SARS-CoV-2. Pri tem je treba poudariti, da bo treba sredstva še vedno porabiti v okviru spremenjenega PRP, vlogo za spremembo katerega mora pri Komisiji vložiti država članica EU. Poleg tega Komisija predlaga tudi odlog roka za predložitev letnih poročil o izvajanju PRP, vse z namenom, da se omogoči dodatno in prepotrebno črpanje sredstev ter nacionalnim organom dodeli več časa, da ta poročila sestavijo. Poleg navedenih ukrepov se predlaga tudi nadaljnjo prilagodljivost in poenostavitev drugih instrumentov skupne kmetijske politike EU (SKP), kot npr.: podaljšanje roka za vloge za plačilo SKP za en mesec, na 15. junij 2020, povečanje predujma plačil: neposrednih plačil s 50 % na 70 % in plačil za razvoj podeželja s 75 % na 85 %, pri čemer se predvideva da bodo kmetje te predujme začeli prejemati od sredine oktobra. Zaradi zmanjševanja fizičnih stikov med kmeti in inšpektorji ter zmanjševanja upravnih bremen Komisija predlaga tudi zmanjšanje fizičnih pregledov na kraju samem.«

IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Maribor - si prizadeva si povezati vse ključne akterje na področju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osveščenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoča izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. V zadnji števili revije IRDO mozaik je bil objavljen intervju z drr.Matjažem Mulejem. IRDO intervju Vsak od nas lahko prakticira osebno in širšo družbeno odgovornost. Matjaž Mulej je pravno in finančno upokojen, kar mu daje čas za raziskovanje in objavljanje, zlasti o družbeni odgovornosti, ki je netehnološki inovacijski proces, ki uveljavlja sistemsko, to je kar se da celovito in odgovorno ravnanje, zasnovano na ustvarjalnem so-delovanju soodvisnih, med seboj različnih strokovnjakov. Pripravila: Anita Hrast Zakaj je po vašem mnenju prišlo do trenutne situacije v svetu?»Je ena od posledic premalo sistemskega ravnanja. Med drugim je naravno okolje tako zelo uničeno, da menda samo osem odstotkov diha zdrav zrak. Znanstvenega raziskovanja je ogromno, a zelo pretežno znotraj ozkih specializacij, zato so spregledi in njihove posledice nujne. Tako nastaja marsikaj slučajno, dobro in slabo.» Kdo tukaj osebno odgovarja in koliko je odgovor-na družba kot takšna?»V Dnevniku 20. marca 2020 je poročilo, da je Tajvanska vlada čudovito obvladala korona virus, ker ga ni nikoli prikrivala in takoj vzela resno. Hkrati je po drugem poročilu več žrtev v Italiji, ki je mnogokrat manjša od Kitajske, za katero vemo, da se je virusa najprej lotila (žal) birokratsko, zdaj pa ga obvladala. Od kitajskih kolegov, članov Mednarodne akademije sistemskih in kibernet-skih znanosti, sem izvedel, da je Kitajska vlada angažirala Inštitut za teorijo sistemov in kibernetiko, da je razvil rešitev. O Italijanih nimam takih vesti.» Kaj lahko naredi vlada posamezne države, kaj EU, kaj svet?»Vlada RS zdaj najbrž dela prav. Aktivirala je osebno in družbeno odgovornost občanov. EU poskuša podobno, a je naletela na zid svojih pre-šibkih pooblastil. OZN kot najvišji skupni organ človeštva ima še šibkejša pooblastila. Oboje se zdaj kaže kot resna težava.« V kaj se bo spremenil svet po tej situaciji, kam nas to vodi?»Upam, da bo bolj prevladala družbena odgovor-nost in globalna merila, kaj je optimalno. Morebitna nadaljnja prevlada ozkih in kratkoročnih meril političnih populistov in poslovnih monopolistov utegne imeti usodne posledice, vse do ne-varnosti 3. svetovne vojne in stotin milijonov migrantov.« Kakšen bi bil svet, če bi vi bil glavni dirigent in imel v roki čudežno palčko?»Imel bi bolj operativna pooblastila OZN kot sve-tovnega parlamenta in vlado, ki bi jo sestavljali zgolj pošteni vrhunski strokovnjaki, sposobni in voljni delati po merilih iz ISO 26.000 – celovitost, soodvisnost in odgovornost za vplive na družbo. Metoda delovanja političnih organov bi bila de Bonovih 6 klobukov razmišljanja, ne ozko in sebično stališče 'jaz imam prav, ti imaš narobe' z'vlado argumenta moči nad močjo argumenta in to kar se da interdisciplinarno celovitega. Zdaj znano načelo 'najprej ZDA' bi torej veljajo predvsem za dol-žnost delovati v globalno korist, katere del je tudi lokalna korist.«Kaj potrebujemo, da bi takšen svet dosegli? »Spremembo svetovalnega mednarodnega stan-darda ISO 26000 v obveznega in razširitev veljavnosti njegove vsebine od družbeno odgovornih organizacij na družbeno odgovorno družbo s temu primernimi pooblastili OZN.« Kaj lahko naredi vsak izmed nas?»Vsak od nas lahko prakticira osebno in širšo dru-žbeno odgovornost.«Kaj nam še svetujete, da v teh kriznih časih naredimo?Živeti čim bolj zdravo in varčno in inovativno ter družbeno odgovorno. Kaj boste storili vi sedaj in kaj v prihodnje?Upoštevam uradna navodila. Z otrokoma, vnuki in pravnukom smo v tehnološkem stiku. Na zrak hodiva predvsem na balkon, na sprehod ob času, ko pričakujem praznino, imava maske itd. Manjkata mi jutranji dve uri tenisa, a tako pač je. Sobno kolo in telovadba – to so zasilni nadomestki. Intervju je bil izvirno objavljen v reviji IRDO mozaik, marec 2020 http://www.irdo.si/mesecna-revija-irdo-mozaik/