Zakaj proti ukinitvi zakona o dolgotrajni oskrbi? “Zato ker zagotavlja pogoje za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase!”

Prav zato v SDS nasprotujejo Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi, ker ukinja rešitve, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Tudi zato ker morebitne spremembe spravljajo v negotovost  velik del populacije, ki  potrebuje to  gotovost in zanesljivost  ter varnost. Zakon o spremembah in dopolnitvah to gotovost ruši na dolge proge in za nepredvidljivo časovno obdobje.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil konec leta 2021 po več kot 20 letih poskusov in več kot 120 različnih verzij predlogov v času vlade Janeza Janše končno sprejet. Gre za zakon, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim se bo poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja. 

Slovenija je bila ena od držav, za katere so evropske institucije vrsto let ugotavljale, da področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejene. To je bil tudi eden od razlogov, da je sprejem tega zakona v času vlade Janeza Janše predstavljal enega od pomembnih mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost. Iz nepovratnih evropskih sredstev, ki so bila Sloveniji dodeljena julija 2020 v okviru mehanizma React-EU, smo za 18 domov za starejše v desetih regijah države namenili preko 90 milijonov evrov sredstev. Številka pomeni približno 1100 postelj z normalnim standardom. Dodatno je bilo v letih 2020 in 2021 preko dveh razpisov zagotovljenih preko 2300 postelj v domovih za starejše pri koncesionarjih. Večina teh kapacitet je v gradnji in naj bi bile zaključene do konca prihodnjega leta, oziroma do leta 2025. Nadgradnjo oz. dopolnitev vseh teh aktivnosti pa predstavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi. Prejšnja vlada se je zavedala kompleksnosti ureditve, zato je bil zakon sprejet tako, da se uveljavi, oziroma prične uporabljati postopoma. Z enoletnim odlogom oz. s 1. 1. 2023 v enem delu ter s 1. 7. 2024 v drugem delu. Prehodno obdobje je dovolj dolgo za pripravo vsega, kar je potrebno za celovito uveljavitev zakona.

V poslanski skupini SDS delajo  in naredili bodo  vse, da bi preprečili škodljive posledice odločitve koalicije Roberta Goloba, da uveljavitev zakona zamakne in s tem tudi, da bi ukinili reševanje težav na področju dolgotrajne oskrbe. V parlamentarni razpravi so predstavili konkretne argumente, ki so govorili v prid zavrnitvi škodljive novele. Nasprotnih argumentov ni bilo  slišati, razen tega, da birokracija in ZZZS nista pripravljena na uveljavitev zakona, kar pa seveda ni nikakršen argument oziroma zaradi nepregledne organizacije prej omenjenih so sam sebi cokla pri realizaciji zakonskih obveznosti. Ob tem je potrebno še poudariti, da se del zakona že izvaja (npr. e-oskrba). Navedbe Gibanja Svoboda, da bodo oskrbnine zaradi napovedanega referenduma višje, ne držijo. Tako kot ne drži da bodo družine svojcev bolj obremenjene. Kvečjemu bo tako po 1.1.2023.

Državni zbor RS je vseeno potrdil spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jih je predlagala vlada Roberta Goloba, s katerimi pa se izvajanje enega najpomembnejših in težko pričakovanih zakonov za naše državljane zamika v prihodnost, predvsem nedoločljivo prihodnost z posledicami za oskbovance . Še več, obstaja realna bojazen, da zamik pravzaprav pomeni ukinitev poglavitnih rešitev. Poleg tega je uveljavitev mejnikov tudi pogoj za dostopanje do nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje v višini 1,5 milijarde evrov. 

Zamik zakona, kar predlaga Golobova vlada, bi torej ogrozil izplačilo nepovratnih sredstev v višini 1,5 milijarde evrov! Si predstavljate dragi sodržavljani, da zaradi kapricioznosti dela vlade in narcisoidnosti Premerja, odreči  denarju in varne  in dostojanstvene prihodnosti dela državljanov.

Zakonodajni referendum je zahtevan, ker se s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi ukinja:

-vzpostavitev enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter se postopki za opravičence naredijo čim preprostejše

-uvedba enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic

-uvedba novih storitev, da bi upravičenci v vseh okoljih, tako na domu, kot v instituciji, lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe

-vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev dolgotrajne oskrbe in pa višji delež sofinanciranja pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar pomeni, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti

-izboljšanje načrtovanja, upravljanja in zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti opravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe

-opravljanje dolgotrajne oskrbe tako v institucijah, kakor tudi v skupnostnih načinu opravljanja dolgotrajne oskrbe možnost, da upravičenec ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju.

Novelo je vlada predlagala za obravnavo po nujnem postopku, kar je tudi v nasprotju s Poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije. Nujni postopek je predpisan le za kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Civilna družba in vse inštitucije, ki imajo običajno možnost predstaviti svoje stališče na zakon, so bile iz postopka popolnoma izločene.

Skrb za starejše ni samo naša dolžnost, ampak je tudi izraz družbene razvitosti, odgovornosti in empatije. Je odraz spoštovanja do ljudi, ki so skrbeli za razvoj te države, ki so delali in ki so gradili Slovenijo.

V vrstah SDS so kot predlagatelji  prepričani, da je bilo dovolj političnih kupčkanj in preračunavanj na račun najšibkejših. Čas je, da kot socialno odgovorna družba pokažemo solidarnost in poskrbimo za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.

Ker gre za pomembna vprašanja, ki terjajo širše soglasje glede oskrbe odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, menijo, da je pomembno, da se o  ukinitvi dolgotrajne oskrbe državljanke in državljani odločimo na referendumu. Gre namreč za pomembna vprašanja, ki neposredno vplivajo na delovanje naše družbe, kot tudi za konkreten poseg v položaj in vsakdanje življenje mnogih ljudi.

Ker je naslednji strateški izziv, s katerim bodo soočene vse države, vprašanje demografskih trendov in ker smo mnenja, da mora področje dolgotrajne oskrba (p)ostati prioriteta za vsako vlado, predlagamo izvedbo referenduma.

Prispevajte svoj podpis in z glasom proti ukinitvi  zakona o dolgotrajni oskrbi boste pomagali svojcem, bližnjim in ostalim, ki potrebujejo varno prihodnost in dostojno življenje v poznem delu vaših in naših življenj.

 

Vane T. Costa

Vir in slika: vtc&sds