ŠAH MAT, zakaj ne bi pravila šaha uporabili za reševanje poslovnih in davčnih problemov?

Eden izmed najpomembnejših dejavnikov osebne in poklicne uspešnosti je odločanje. Odločanje je zahtevna miselna dejavnost, ki jo lahko povežemo z šahom. Zato ne govorimo več samo o zabavni miselni igri. Gre za miselno dejavnost, ki odloča o naših uspehih ali neuspehih v poslovnem in zasebnem življenju. Vsi 24 ur na dan na nek način v svojih mislih preigravamo “šahovske poteze in sprejemamo odločitve”.

 

Šah ne igrajo samo šahisti

 

Šah je zahtevna intelektualna miselna igra na igralni deski za dva igralca. Za igranje je potrebna šahovnica s 64 črno-belimi polji (8 x 8) in šest različno močnih in različno gibajočih se figur: (2 x 1) kralj, (2 x 1) dama, (2 x 2) trdnjavi, (2 x 2) lovca, (2 x 2) skakača in (2 x 8) kmetov. Vsak igralec ima na začetku 16 figur razporejenih zrcalno nasproti po določenem vrstnem redu. Prvi na potezi ima bele in drugi črne figure. Cilj šahovske igre je prisiliti nasprotnikovega kralja v položaj kjer je napaden in nima možnosti za premik ter napada ne more preprečiti. Takrat napovemo šah-mat. Vendar do tega stanja vedno ni mogoče doseči. Lahko nastopi remi ali izenačenje. 

Šaha ne igrajo samo šahisti. Vsak poslovnež in vsak zaposleni sprejema svoje odločitve na osnovi miselnih procesov, ki so podobni igranju šaha.

 

O strategiji, taktiki in drugih elementih šahovske igre 

Šahovska strategija je dolgoročen elastičen načrt z nedoločenim številom potez, katerega namen je nadvlada nasprotnikovega položaja s pridobivanjem manjših prednosti, ki omogočajo kasnejše taktične priložnosti in boljšo končnico, če do nje pride. Šahovsko strategijo povezujemo s pozicijsko igro in zaprtimi šahovskimi otvoritvami. Idejni oče pozicijske igre je François-André Danican Philidor, ki je že leta 1749 v svoji šahovski knjigi L’analyse de jeu des Echech, razložil prednosti pozicijske igre pred kombinacijsko, ki jo je pred njim učil Gioacchino Greco. Danes je znano, da je za uspešno obvladovanje šahovske igre potrebno tako znanje strategije, kot tudi taktike, vendar pa je dobra strategija predpogoj za uspešno taktiko. 

Philidorjevo temeljno delo so kasneje dopolnjevali mnogi, vendar so najpomembnejše prispevke k šahovski strategiji dodali: Wilhelm Steinitz, Siegbert Tarrasch in Aaron Nimzowitsch. Njihova dela se v glavnem delijo na naslednja poglavja: center in razvoj, izmenjava, odprte linije, predzadnja in zadnja vrsta, lovski par, vezava, odkriti šah, preobremenjenost, končnica, napredni kmetje, vezani kmetje, dvojni in zaostali kmetje. 

Šahovsko strategijo lahko prenesemo v poslovno in zasebno življenje. Vede ali nevede vsi izvajamo”šahovske” strategije našega poslovanja oz. življenja. 

Šahovska taktika je kratkoročen načrt s kombinacijo določenih potez, katerega namen je omogočiti neko konkretno prednost. Le-ta je lahko zmagovalna, materialna, strateška, napadalna, prostorska, časovna ali pobudna. Šahovsko taktiko povezujemo s kombinacijsko igro in odprtimi šahovskimi otvoritvami. V zgodovini šaha se je najprej razvil kombinacijski način igranja. Stara španska in italijanska šahovska šola je priporočala tak način igranja. Z raznimi gambiti so dosegali dvorezne pozicije, katere so kasnejši šahovski mojstri večinoma ovrgli. Taktičen način igranja je zato v nekaterih zgodovinskih obdobjih skoraj zamrl, dokler ga niso kasneje zopet obudili nekateri šahisti, ki so odpravili napake svojih predhodnikov in taktični igri dodali pozicijsko osnovo in jo tako izboljšali. O šahovski taktiki so pisali mnogi. Tematika šahovske taktike se v glavnem deli na naslednja poglavja: napad, žrtev, pokrivanje, umik, dirigiranje, medpoteza, odklon, odstranitev zaščite, blokiranje, deblokiranje, zaviranje, odpiranje linije, krčenje linije, prekinitev linije. 

Šahovska taktika je enaka poslovnim in zasebnim taktikam vsakega posameznika. 

Problemi so zato, da jih rešujemo 

Šahovski problem je uganka na šahovnici, ki reševalcu predstavlja neko nalogo. Npr. beli je na potezi, najdi tako potezo belega, da na vsak odgovor sledi mat črnemu. Tak problem se imenuje »mat v dveh potezah« ali dvopoteznik. Sestavljavec problema se imenuje tudi kompozitor. Več izrazov uporabljenih v šahovskih problemih je v izrazoslovju problemskega šaha.

 

Šahovski problem je umetno postavljena (komponirana) pozicija; ni del neke šahovske partije, temveč namensko sestavljena naloga. Določena je tudi naloga reševalcu, pogoj (ang. stipulation), npr. matiraj črnega v določenem številu potez.

 

Problemom podobne naloge so taktične uganke, kjer je potrebno najti najboljšo potezo, ki vodi k matu ali materialnem dobitku. Take uganke so lahko del dejansko odigranih partij ali pa so sestavljene tako, da spominjajo na običajno šahovsko igro. Po drugi strani pa problemi, kot umetno sestavljene naloge, nimajo videza pozicije iz šahovskih partij, čeprav jih je možno doseči iz začetne postave. 

Šahovski problemi in uganke so naši vsakodnevni poslovni in zasebni problemi. Vendar jih ne povezujemo pogosto s šahovsko igro. 

Šah kot vojaška igra 

Šah je fascinanten starodavni vojaški šport (igra). Je tudi umetnost in znanost, ki združuje elemente taktik z dolgoročno strategijo. Tisti strategi, ki so zmožni razlikovati prefinjen prehod med različnimi fazami (odprtje, sredina in konec igre), bodo brez oklevanja držali oprijemljivo prednost pred svojim nasprotnikom. V bistvu je to tisto, kar razlikuje najboljše stratege od drugih. Ideje, kdaj in kako izvesti direkten napad, braniti strateško točko ali začeti z protinapadom, se nam zdijo enostavne, vendar je vpleteno nenehno ocenjevanje zalog, časa in planiranja. 

Najbolj pomembna naloga vsakega igralca šaha, da med igro ves čas analizira položaj. Veliko mojstrov med igro ne razmišlja o prihodnjih potezah, temveč o trenutnem položaju. Vedeti morate, da pravi plan in pravilno potezo najdete le takrat, ko se popolnoma zavedate situacije. 

Unikatne strateške karakteristike šaha so vsekakor prenosljive tako na vojaško znanost kot na ravnanje podjetja. Zato lahko v obeh primerih uporabimo osnovna načela šaha za planiranje strategij vojskovanja ali poslovanja. Pri šahu je pomembno, da poznamo teren (pozicijo) in se prilagajamo na postopne in hitre spremembe. Prav tako je pomembno poznavanje svojega nasprotnika, njegovih karakteristik in njegovih navad. 

Tako je tudi v poslovanju. Preden se odločimo in naredimo poslovno strategijo kako se potegovati za tržišče, je pomembno razumeti tržišče do potankosti. To vsebuje analizo prednosti in slabosti  podjetja, kdo je naša konkurenca, kaj so njihove močne in šibke strani, katere tržne karakteristike izstopajo in mnogih drugih koščkov informacij, ki bi jih naj pregled analize poslovnega procesa razkril. 

Poznati nasprotnika in ga razumeti kot človeka, nam omogoči, da razvijemo taktiko z večjo natančnostjo. Da postaneš uspešen šahist, moraš imeti sposobnosti razumeti namere svojega nasprotnika. 

Na najšibkejši točki z najbolj učinkovito silo 

V analih vojskovanja (podjetništva, šaha, borilnih veščin) je splošno znano, da udariš na najšibkejši točki z najbolj učinkovito silo. Ob tem je jasno, da moramo našo potezo prikazati tako kakor, da smo nasprotniku blizu, a smo v resnici daleč stran od njega. Ko vrne udarec, nas ni nikjer in njegov udarec zazveni v prazno. Takšna taktika zmede našega nasprotnika. “Moj sovražnik ne sme vedeti, kje se nameravam bojevati. Če ne ve kje se nameravam bojevati, se mora pripraviti na mnogo mestih.” (Sun Tzu)

 

Na primer: Hawlett Packardova filozofija, kako ostati pred konkurenco pri tiskalnikih, je izvajanje preventivnih korakov, s katerimi naredijo svoje produkte zastarele. Ponujajo izboljšane produkte z novimi funkcijami, ki zamenjajo še uspešne produkte, kar HP-ju omogoča stalno nadvlado na tehnološkem področju tudi, ko se ta spreminja.

 

Omenjena taktika diverzije (žrtvovanja) je ustvarjena, da prisili nasprotnika preusmeriti svoje moči iz strateške pozicije in s tem oslabi samega sebe. Če se podjetje začne širiti, da bi zaščitilo svojo pozicijo, bo prej ali slej prišlo do preobremenitve virov (finančnih, materialnih, števila zaposlenih), ki privede do propada sistema. Pri šahu razumemo nevarnost branjenja pozicije z velikim številom figur, ki le za las držijo pozicijo. Ko figure, ki so postavljene v bran, utrpijo direkten napad, se pozicija poruši. Ista situacija velja tudi pri poslovanju.

 

Šah nas uči, naj ne zaspimo, ko smo dosegli položaj nadvlade. Takšne napake nas slej ko prej udarijo po glavi. Vzporednice s šahom so neverjetne.

“Popolnoma je jasno, da nekdo lahko doseže zmagovalno pozicijo, vendar jo zaradi sprostitve in samo trenutka nepazljivosti, preobrne v izgubljeno.”(Krogius)

 

V podjetniškem smislu je menedžer vedno pod pritiskom in se ne more in ne sme sprostiti niti za trenutek, sicer lahko izgubi dobro pozicijo na trgu. Šah je simulacija poslovnega cikla in vsebuje mnogo podobnih taktik in strategij. Resne študije tega starega športa (igre) nam lahko služijo kot učne metode za poznavanje in ocenjevanje podjetniških situacij, strategij in taktik. 

 

Nekaj primerjav in povezav z poslovanjem podjetja 

Vedno velja, da je najteže preiti s teoretičnega podstata v prakso. Kako torej udejaniti šahovsko strategijo v resničnem, vsakdanjem življenju. Seveda je bistveno, da vsaj v osnovi poznamo šahovska pravila in poskušamo razumeti, kako jih preliti v delovanje podjetja, oziroma kako jih uporabiti za določene “partije poslovanja”. 

Tako v nadaljevanju prikažem nekaj resničnih poslovnih dogodkov in jih povežem z resničnim življenjem in delovanjem podjetja.

 

Institut samoprijave in zavezujoče informacije 

Institut samoprijave je postopek, ki naj zavezance za davek spodbudi, da bi morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih sporočili davčnemu organu. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost, kar pomeni, da bo ta povečana za obrestno mero, katere višina je odvisna tudi od tega, v kolikšnem času po poteku roka za predložitev obračuna davka oziroma davčne napovedi je davčnemu organu prijavil nepravilnosti. S tem se želi doseči, da bi zavezanci sporočili davčnemu organu ugotovljene nepravilnosti čim prej. 

V šahovski igri podobnega pravila ni. Velja pa, da se igralca lahko dogovorita, da se poteza povleče nazaj, če je eden od obeh igralcev šahovsko močnejši od drugega. Navadno učitelj dovoli učencu začetniku, da ta povleče potezo nazaj, če kasneje pri razmišljanju ugotovi, da je naredil strateško napako. 

Zakon o davčnem postopku je uveljavil tako imenovani institut zavezujoče informacije (advance ruling system), ki ga v praksi uporablja že veliko držav. Gre za vnaprejšnje pisno mnenje davčnih oblasti, ki je zanje zavezujoče in opisuje davčne posledice nameravanih poslovnih dogodkov oziroma aktivnosti davčnih zavezancev.

 

Če je namreč zavezanec za davek negotov glede davčne obravnave svojih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov, ima možnost pridobiti pisno mnenje neposredno od pristojnega davčnega organa. Vsebina zavezujoče informacije bo med drugim odločilna za to, ali bo davčni zavezanec izpeljal nameravane transakcije oziroma poslovne dogodke. Tako država za davčne zavezance ustvarja okolje za varno poslovanje, saj z dajanjem vnaprejšnjih informacij o nameravanem poslovnem dogodku ali aktivnosti omogoča izpolnitev dveh temeljnih načel varnega poslovanja: zaupanje davčnih zavezancev v pravilno ravnanje davčnega organa in enako obravnavanje vseh davčnih zavezancev. Načelo enakega obravnavanja zahteva objavo standardnih rulingov in ruling smernic. To je še posebno pomembno za tuje vlagatelje, ki privlačnost določenega gospodarskega okolja ocenjujejo z vidika pravne varnosti na področju davčne zakonodaje.

 

V šahu je podobno, ko boljši šahist slabšega opozori, da ga bo njegova poteza zapeljala v nerešljivo situacijo, torej da bo doživel šah mat, na primer v treh potezah. Podobno lahko učenec v naprej povpraša učitelja, kaj se bo zgodilo, če bo povlekel določeno potezo.

 

Primerjava šahovskih figur s pozicijami vodilnih ljudi in zaposlenih v podjetju 

Kralj je preudaren in se pomika le za eno potezo v vse smeri. Cilj igre je, da kralju onemogočimo gibanje. Direktor (oz. člani uprave, vodstva) ustrezajo tej šahovski figuri. 

Kraljica je okretna, dinamična in se giblje v vse smeri. Finančni direktor išče nove izzive, razmišlja o denarnem toku in zagotavlja finančne vire. 

Lovec ali tekač deluje diagonalno in je vedno dobra podpora kmetom. Vodja računovodstva ustreza tej šahovski figuri. 

Konj skače v obliki črke L v vse smeri in je dobra podpora iz ozadja. Konj je IKT oddelek, ki zagotavlja računalniško podporo in podatke. 

Trdnjava deluje v vertikalni in horizontalni smeri. Je dobra opora, vendar vedno potrebuje še dodatno podporo. To je pravnik, oz. pravna služba podjetja, ki skrbi za poslovanje v skladu z zakonodajo. 

Kmet napreduje le naprej in vstran za eno potezo. V našem primeru so kmetje zaposleni v računovodstvu (saldakontist, knjigovodja, bilancist, itd.), ki izvajajo operativna dela. Brez njih nikakor ne bi bilo šahovske partije. 

Vse nasprotnikove figure pa predstavljajo vso zakonodajo in vse davčne ter državne institucije z njihovimi organi. Točna opredelitev vseh figur prepuščamo vaši domišljiji. Le namig, ali ni davčni inšpektor nasprotnikova kraljica, ki lahko matira našega kralja?

 

Primeri in povezave med davčnim optimiranjem in igranjem šahovske igre 

Davčno optimiranje je organiziranje poslovanja na način, ki je popolnoma zakonit in hkrati optimalen z vidika izračuna višine davčne obveznosti. Davčno optimiranje z vidika davka od dohodkov pravnih oseb se opravlja na področju:

•          obresti;

•          kapitalskih dobičkov in izgube;

•          popravkov vrednosti in odpisov terjatev;

•          prevrednotenje finančnih naložb.

 

Ali ni davčno optimiranje šahovska partija med računovodjem podjetja in davčno upravo, ki se igra po pravilih iger? V tem primeru so pravila igre zapisana v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Obe strani igrata po pravilih igre in iščeta optimalno rešitev, po vsej verjetnosti pozicijo remi. V primeru, da podjetje ne upošteva pravil igre, mu nasprotnik (davčni inšpektor) da šah-mat. Z drugimi besedami, plačati mora kazen skladno z zakonom. 

Optimiranje davčne bilance je celoletna šahovska igra. Šahovske poteze (poslovne odločitve) vlečemo vse leto preudarno in premišljeno, ob tem je pomembno poznavanje pravil (davčne zakonodaje). V kolikor poteze niso bile optimalne, tudi naša davčna bilanca ne bo optimalna in bomo plačali več davka kot bi ga lahko. Torej ne gre za brzopotezni šah, ampak za počasne in premišljene poteze. Pri nas se pogosto zgodi, da nasprotnik (država) med igro spremeni pravila (izda novi zakon ali pravilnik). To šahovsko igro še bolj zaplete, saj moramo pozorno spremljati spremembe pravil ter jih takoj upoštevati v lastni strategiji šahovske igre.

 

Šahovska igra v poslovnem letu 2019 

Poslovna poročila za leto 2018 so bila oddana in tako smo za preteklo leto šahovsko igro že zaključili. Za letošnje leto se nova igra že igra. Ali ste dobro pripravljeni na novo igro v letu 2019 ? Ali so vaši zaposleni že pravilno strateško naravnali otvoritveni del partije, to sta otvoritvena bilanca in strokovno znanje vseh “šahovskih figur”, ki bodo sodelovale v letošnji partiji šaha? 

Vabljeni na partijo (poslovnega) šaha. Razmišljajte hitro. Razmišljajte pod pritiskom. Razmišljajte vsaj pet potez vnaprej. Delajte prave poteze v letu 2019.

 

Mirjana Ivanuša-Bezjak

Članek je bil izvirno objavljen v reviji Denar.