Na današnji dan: “9. decembra 1885 se je v Trbižu rodil Josip Pelikan, fotograf češkega rodu”

9. decembra 1885 se je v Trbižu rodil Josip Pelikan, fotograf češkega rodu. Umrl je v Celju 18. junija 1977.

Bil je potomec fotografov – Čehov iz Prage, ki je takrat veljala za fotografsko zelo razvito mesto. V Trbižu, kjer je bilo takrat prosto mesto za fotografsko obrt, se je mladi Pelikan prvič srečal s fotografijo, ki ga je poklicno zaznamovala za vse življenje.

Po materini smrti in očetovi ponovni poroki se je družina 1894 preselila v Idrijo, sin pa se je začel podrobneje seznanjati z očetovo umetnostjo fotografije, ki ni zajemala le tehnike s suhimi, tovarniško narejenimi, ampak tudi z doma izdelanimi, mokrimi fotografskimi ploščami, ki so dajale fotografiji lepše tone.

Josip Pelikan na delu(foto Kamra)

Med prvo svetovno vojno je bil Pelikan  mobiliziran, po izteku vojne se je vrnil domov, toda zaradi nesoglasij s fašisti(Idrija je bila po Italijo) se je najprej preselil preko državne meje v Žiri, od tam v Brežice. Leta 1920 pa se je preselil v Celje, v hišo prof. Jarca, ki se je je z dvoriščne strani držal atelje bivšega celjskega fotografa Lenza. Hišo z ateljejem je odkupil in tako je Celje postalo središče njegove fotografske ustvarjalnosti vse do smrti.

Že 4. maja 1910 so mu izstavili fotografsko obrtno dovoljenje in tako je 67 let opravljal vlogo vizualnega spomina svojega okolja, večino tega časa v Celju in okolici. Izobrazil je številne odlične fotografe, njegov obsežen fotografski opus pa zajema vse pomembnejše dogodke njegovega časa; obe svetovni vojni, rojstvo in propad držav, dogodke in osebnosti, v mirnejših časih pa se je velikokrat posvetil lepotam narave – zlasti planinskega sveta. Njegova obsežna fotografska zapuščina, ki jo po delih hranijo številne celjske ustanove, predvsem pa Muzej novejše zgodovine Celje, predstavlja pravo legendo celjske fotografije in slovi po izredni kvaliteti. Po Celju se je v glavnem i gibal  s kolesom. Josip(Jože) je bil prvi pravi resni celjski fotografski kronist. Tisto ki je bilo zabeleženo na njegovih fotografijah je dejansko pričanje o času in Celju tistega časa.  Pelikan je imel dve hčeri. Vsi so s ukvarjali z fotografijo.

Mlajšo, Boženo Pelikan, odlično portretno fotografinjo sem imel srečno spoznati in je nekajkrat obiskati na njenem domu na Razlagovi. Božena je umrla leta 2016.

Pelikanov opus, ki je strnjen v fototeki,  ki jo hranijo v Celjski  fototeki v Muzeju novejše zgodovine v Celju, obsega 30.000 fotografij in 5000 negativov. Pri Pelikanu  je fotografiranje  združevalo umetnost in obrt.  Njegovo  opus in delo ter  opus  njegovih bližnjih  so zaznamovali  Celje in čas ki so ga živeli in preživeli v Celju.

Vane T. Costa

Vir: kamra.si & vtc