Andrej Lažeta: Domovina, kdo bo tebe ljubil? – Razmišljanje ob prazniku združitve Prekmurja z matičnim narodom 2020

Naslovno vprašanje je še vedno velika zagonetka slovenskega naroda, saj kamor koli se ozremo, hitro ugotovimo, da imajo mnogi s slovensko domovino interese, drugi so do nje brezbrižni, a le redki jo tako ljubijo, da bi zanjo trpeli… Na žalost so nekateri nastanek slovenske narodno države sprejeli v smislu Prešernovega verza: »Kaj pa je tebe treba bilo?« Potem pa vendarle od nekaj iztržili. Če pri ljubezni do domovine upoštevamo še nauk Jezusa Kristusa, da je prava ljubezen neločljivo povezana z resnico, naletimo še na večjo meglo v slovenskem prostoru…

S tem pa se uresničujejo besede Sartreja: »Zlo zmaguje, ko dobri ljudje ne storijo ničesar.« Žal je to tudi skupni imenovalec vseh propadlih priložnosti slovenskega naroda v zgodovini; dobri so pogosto nergali in pogosto niso storili ničesar.

Tega ni mogoče trditi za dogodke izpred sto let, ko se je Prekmurje tudi v političnem smislu združilo s slovensko domovino.

Historia magistra vitae est – dobri ljudje so nam pridobili združitev Slovenskega naroda. Zlobni ljudje so v narodu vedno sejali razdor na temelju neresnice. V besedah Jožefa Klekla, Frana Kovačiča in Jožefa Godine, ki so jih izrekli in zapisali pred sto leti, iščimo odgovor na vprašanje: Domovina, kdo bo tebe ljubil?

Jožef Klekl je v Novinah 17. avgusta 1919 objavil domoljuben članek. Klekl se kot duhovnik najprej zazre v pomen praznika Marijinega vnebovzetja, ki oznanja ljudem, da človek ni ustvarjen za težave in trpljenje tega sveta, ampak za večnost. S to mislijo bralce spodbuja, da naj kar se da plemenito prehodijo pot zemeljskega življenja, da bi s hrepenenjem po blagoslovljeni večnosti, blagoslovili že zemeljsko domovino.

Druga njegova misel izzveni v obsodbi boljševizma, s čimer je kot vizionar za domala celo stoletje prehitel civilizirano Evropo, ko je obsodil totalitarizem, ki ima z domovino vedno samo in zgolj le interese.

Tretja njegova misel izzveni v hvaležnosti Bogu, da smo Slovenci tudi politično združeni kot narod. – Hvaležnost za združitev!

Prof.  bogoslovja in zastopnik Slovencev na pariški mirovni konference, dr. Franc Kovačič je istega dne v svoji pridigi v Beltincih poudaril, da naj se zaradi združitve naroda Slovenci ne povišujejo, ker domišljav človek, brez ponižnosti, svojemu narodu ne more koristiti. Druga njegova misel, se nanaša na duhovno mater slovenskega naroda, Devico Marijo, ki jo Slovenci, še posebej ob prazniku njenega vnebovzetja tako častimo in jo priporoča za moralni zgled v življenju naroda, ki vstopa v novo dobo v zgodovini.

Po sveti maši, ki jo je daroval Kovačič je Jožef Godina v svojem govoru Slovencem priporočal, da naj gojijo veliko hvaležnost, do tistih, ki so združitev naroda pridobili. Da naj ne omalovažujejo njihovih zaslug zaradi svojih interesom in da naj njihovo slavo hvaležno razširjajo.

Jožef Klekl pa je v svojem govoru poudaril: »Narod, čeravno ga obdajajo nepremagljive trdnjave, čeravno ga branijo stojezeri topovi, čeravno ga varüje milijonska vojska če nema vere z prepričanjom, i z düšov pa telom se ne drži svoje materne reči, je zgüblen.«

Drug Kleklov poudarek pa je bil: Povsod pokazati, da smo Slovenci! – Biti ponosen na to, da sem Slovenec. A težko je biti ponosen, če izgleda, da za pojmom na katerega naj bi bil ponosen ne stoji mnogo častnega. Tukaj zopet Klekl odgovarja: » Narod si mora pridobiti vse sam.« Torej tudi narodni ponos, ki ga pridobi s tem, daje lahko na svoja dejanja ponosen. Dokler pa se narod zgolj trudi s ponosom našemiti dejanja, ki ponosa niso vredna, pa ne more gojiti pravega narodnega ponosa.

To razmišljanje zaključimo s Kleklovim stavkom: »Samo v združitvi vseh Slovencev je rešene vsega naroda.«

Nekoliko premišljujmo o gornjih navedkih, da bomo ugotovili, kaj nam je storiti, tudi za spremeniti, da bo domovina ljubljena.

Andrej Lažeta

 

Literatura:

Novine 1919, št. 1

Novine 1919, št. 33

Novine 1919, št. 34

 Dobesedni Kleklov poziv je: »povsod pokazati, da smo Slovenci, povsod pokazati, da smo ne boljševiki, nego verni Slovenci. Te verni slovenski narod naj Bog živi!«