Župan Lendave Anton Balažek

V človeško zavest se počasi, vendar vztrajno umešča ekologija kot eno ključnih področij trajnostnega razvoja, ki je del razvojne filozofije nekega lokalnega okolja, v tem primeru občine Lendava. Njen župan Anton Balažek meni, da je treba pri dojemanju teh vprašanj upoštevati tako preteklost, kot tudi sedanjost in seveda vizijo prihodnosti. »Lendava je bila še v jugoslovanskih časih  razvito industrijsko mesto. Ta industrijska logika se je v našem prostoru ohranila še nekaj deset let po tistem, ko je bilo podjetje Nafta Lendava najbolj dejavno. Sem je seveda treba prišteti tudi intenzivno kmetijstvo, kar je treba upoštevati pri načrtovanju prihodnosti« Po mnenju župana Balažka gre za proces, ki zahteva sistematičen pristop, kar sicer s seboj prinese številne izzive, probleme in težave objektivnega in subjektivnega značaja. »To seveda ne pomeni, da nas te prepreke vržejo iz zastavljene poti. Mi smo se odločili, da želimo biti v prihodnje dobra, zelena in aktivna turistična destinacija, kar seveda ne pomeni, da se sramujemo naše industrijske preteklosti, na katero smo celo ponosni. Naša nova razvojna filozofija zahteva drugačne prijeme, pristope in obnašanje.« Da so se tega v Lendavi zavedali že koncem prejšnjega stoletja, ko je bilo na dlani, da je Naftine zgodbe dokončno konec, novi smernice oziroma evropski okoljski standardi so v slovensko družbo prinesli drugačen odnos do okoljskih vprašanj. »Seveda je vprašanje, kako se vse te zaveze uresničujejo v praksi. Po eni strani  imamo vsi močan interes po zdravem in čistem okolju, drugo pa je seveda gospodarski interes. Ko smo se z vstopom v EU zavezali k prostemu pretoku kapitala,  blaga, ljudi in idej, je to v naš prostor prineslo kar precejšnjo zmešnjavo, na kar je treba biti zelo pozoren in nanje odreagirati v skladu s svojimi pristojnostmi.« dodaja župan Anton  Balažek.

Lendavska občina je ena med redkimi v Sloveniji, morda jih je vsega skupaj deset, ki ima narejen trajnostni odtis. »Preverili smo, v kakšnem stanju imamo osnovne parametre trajnostnega odtisa, tla, zrak in vodo. Analiza je pokazala, da so ti parametri v solidnem stanju. Je sicer nekaj »zapuščine« intenzivnega vinogradništva, nekaj več bakra v prsti na določenih lokacijah, nekaj tudi v industrijski coni, sicer pa nič kaj pretresljivega, kot so nekatera žarišča, ki jih poznamo v Sloveniji. » Po besedah Antona Balažka je okolje v lendavski občini dobro ohranjeno, se ga pa lahko še izboljša. »Če govorimo o filozofiji trajnostnega razvoja, hitro ugotovimo, da veliko ljudem ni povsem jasno, kaj to pomeni. To seveda veliko naporov pri izobraževanju, promoviranju postulatov trajnostnega razvoja zato, da bi se tudi mi znali trajnostno obnašati.« Storjen je bil velik napredek, ugotavlja Balažek. »Ločeno zbiranje odpadkov, zniževanje količine odpadkov, zapiranje odlagališča odpadkov pri Dolgi Vasi, vse to sodi v pomembne uspehe na področju ekologije. Tudi pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov je dosežen velik napredek, ki nam ga je prinesla uvedba daljinskega ogrevanja in geotermija. » S tem so v Lendavi zmanjšali emisijo ogljikovega dioksida za 1600 kubičnih metrov. Gre za nadstandard., ki bi si ga slovenska mesta, ko se v meglenih časih dušijo v smogu in je zanje razglašen oranžni alarm, več kot želela. »Seveda sistem daljinskega ogrevanja prinaša tudi  nekatere probleme, kar se tiče oblikovanja cen za končne uporabnike. Vendar, če smo se zavezali trajnostnemu razvoju s čistim okoljem, je pač treba tudi te stvari vzeti v zakup.« Tudi lendavska industrija se je priključila k uresničevanju vizije o zeleni destinaciji,  se pa pri tem srečujejo tudi z odkloni in anomalijami, ugotavlja Balažek. Zato Lendavčani ponavljajo trajnostni odtis, da ugotovijo, v kolikšni meri je prišlo do sprememb na bolje, morda tudi  v določenih primerih na slabše. »Splošna ugotovitev je, da je okolje v dobri kondiciji, smo pa ugotovili nekatere anomalije, na katere bo potrebno v prihodnje usmeriti vso pozornost. »Akcijski načrt izboljšanja vseh treh parametrov, zraka, vode in zemlje, je proces, ki traja ves čas. Ljudje so pač imeli predstavo, da je vse narobe, vse onesnaženo do nepopravljivosti, kar seveda ni res. Druga zgrešena predstava ljudi je bila splošno prepričanje, da so za sanacijo nekih okoljskih problemov odgovorni drugi, sami pa ne bi pometli pred svojim pragom. »Vesel sem, da smo skozi vsa ta leta zavest o tem močno dvignili tako, da lahko mirno povemo, da smo pripravljeni na zeleni, aktivni turizem, za katerega sem prepričan, da je naša prihodnost. » Dodano vrednot zelenemu turizmu prinaša lokalno okolje s ponudbo na področju kulture, z lokalnimi produkti in  z zdravo, ekološko pridelano hrano, kar bo v prihodnje prineslo tudi veliko novih delovnih mest. Župan Balažek sicer dodaja, da se občina Lendava s tem ne odreka industriji, ki vseeno pomeni kar precejšnje število delovnih mest, le prilagoditi se bo morala standardom zelene turistične destinacije.

»Pri tem se znajdemo v situaciji, ko se postavi vprašanje, kaj lahko za uresničitev te razvojne vizije stori lokalna skupnost, kaj podjetniški interes in kaj država. Naleteli smo kar na precejšnje nerazumevanje. Če smo se še pred časom ukvarjali z vprašanjem, kaj lahko storijo občani in kaj ne, smo sedaj v položaju, ko iščemo odgovore, kaj mora storiti lokalna skupnost, kaj država in kaj gospodarski subjekti oziroma obremenjevalci okolja. V Lendavi se seveda ne bomo odrekli vinogradništvu. Vendar se bo morala ta, za turizem še kako pomembna kmetijska panoga, prilagoditi novim zahtevam. Že doslej je bilo s pomočjo kmetijsko svetovalne službe narejenega veliko, močno se je zmanjšala uporaba škropiv, ki bremenijo zrak in tla. » V ta sklop sodi tudi ohranitev naravnih virov pitne vode, dodaja Balažek. Črpališče Gaberje, ki je del pomurskega vodovoda, ima izjemno pitno vodo. Seveda so bili v skrbeh, kako bo na sam vir in kakovost vode vplival fraking, sistem pridobivanja zemeljskega plina na bližnjih plinskih poljih. »Seveda bi bila velika škoda, če nahajališč plina ne bi izkoriščali. Vprašanje pa je, po kakšni ceni, kajti mnenja smo, da je koncesnina prenizka. Tudi lokalna skupnost bi morala imeti nekaj od tega.« Če je govora o javnem interesu in podjetniškem interesu, je več kot nujno, da se za to lokalni skupnosti  plača tudi poštena cena. Izraba podtalnice je eno od področij, kjer to ni urejeno. Gospodarski subjekti jo uporabljajo za tehnološki proces, čeprav je vodooskrba v Lendavi na visokem nivoju. Potreben bo dialog z državo, ki podeljuje koncesije,        dodaja Balažek. »Država bo morala pokazati večjo stopnjo resnosti pri določanju razmerja javnega, podjetniškega in lokalnega interesa. To je mnenje lokalnih skupnosti, to so pokazali nekateri dogodki v letošnjem letu (Vrhnika, Novo Mesto…), zato je to več kot nujno in potrebno.