Avtor Sodnica Dunja Franken onemogoča delo preiskovalne komisije
Če bo sodnica Dunja Franken zavrnila zahtevo za zaseg dokumentacije glede obiskov javnih funkcionarjev pri upravi NLB, se zna zgoditi, da komisija ne bo mogla priti do podatkov od največje državne banke, v katero smo ob zadnji sanaciji plačali 1, 5 milijarde evrov.
Predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji dr. Anže Logar se je danes odzval na odgovor okrožne preiskovalne sodnice Dunje Franken glede zahteve komisije za zaseg dokumentacije NLB – obiski pri Upravi banke.
»Za delo preiskovalne komisije je ostalo še 4 mesece, torej vsak dan šteje. Od spremembe Z-Ban2 22. 7. tega leta, ko je kot veleva zakon, preiskovalna komisija, dobila možnost neposrednega zasega bančnih dokumentov, se pri delu preiskovalne komisije, ni kaj bistveno spremenilo. Banke kot da še niso osvojile tega dodatka pri dotičnemu členu Z Ban2, posebej pa izstopa NLB, ki redno zavrača vse naše zahtevke po dokumentaciji,« je uvodoma dejal dr. Anže Logar, ki je dodal, da je komisija prav zato primorana uporabiti stari instrument, namreč zaseg preko sodišča. »Sodna praksa načeloma v večini primerov dobro funkcionira, vzame nekaj več časa, kot če bi do teh dokumentov prišli neposredno, pojavi pa se zagonetka, ko trčita skupaj dvojica NLB in sodnica Dunja Franken,« je povzel dr. Logar. Dodal je, da bo »to že drugi primer, ko sodnice v primeru NLB nismo uspeli prepričati, ali pa se vsaj nakazuje, da je tudi v tem primeru ne bomo uspeli prepričati, da komisija potrebuje izpiske oziroma seznam obiskov pri upravi banke, taksativno naštetega seznama politikov in ostalih javnih funkcionarjev, kreditojemalcev, bolj ali manj javnih oseb.« Dr. Logar je pojasnil, da omenjena sodnica od komisije zahteva dodatne obrazložitve in da je iz načina njenega zapisa mogoče zaključiti, da bo komisijo zavrnila v njeni zahtevi po seznamu obiskov vseh predstavnikov vlad od leta 1997 do nastopa dela preiskovalne komisije na NLB.
»Zahtevamo seznam približno 150 oseb, skupaj s svetovalci, zunanjimi svetovalci, lobisti, kreditojemalci, ki so najemali kredite, ki so končali z velikim diskontom na slabi banki,« je povedal predsednik preiskovalne komisije, ki je nato pojasnil, da je komisija v teku zaslišanja prič naletela na primere, ko se je konkretna poslovna odločitev v banki spremenila neposredno po obisku nekega javnega funkcionarja. »Da bi ta pričanja ustrezno ovrednotili oziroma argumentirali z dokazom, smo se odločili, da zahtevamo seznam obiskov pri upravi banke,« je povedal dr. Logar.
