Živeti delovno srečo – Hvala za sporočilo, se ti javim z odgovorom…

Včasih se mi zdi, da »moj mail ne dela”…  Nobenega odziva ni na moje sporočilo; niti »hvala«, niti »se javim kasneje«, ne zgodi se niti avtomatski odzivnik, da osebe ni ali da ima nov mail, niti “pusti me pri miru” ne »prileti« v moj nabiralnik… Preprosto nič se ne zgodi. In potem se mi postavi vprašanje (ali več njih): Imam kaj narobe nastavljeno? Ali so moja pričakovanja previsoka? Kaj se dogaja? Pa pri tem ne govorim o masovnih sporočilih, ki se pošiljajo v namen promocije in ki pogosto zaidejo v kotiček za neželeno pošto (ali pa je to pač dober izgovor).

Verjetno ste se že znašli v zgornji situaciji. Recimo, ko ste sodelavcu napisali sporočilo, pa se ni zgodilo nič. Niti to niste vedeli, ali ga je videl, ali ne. Ni bilo odgovora – hvala, sem prebral, se ti oglasim v kratkem. Nič. Vi pa ste mogoče celo bili odvisni od njegovega odgovora. In ujeli ste se v negotovost. Če seveda niste v roke vzeli telefona in poskušali odgovor pridobiti po drugi poti. Ali pa, ko ste se prijavili na razpis za delo. Pravočasno ste poslali vse, kar je bilo potrebno in nestrpno čakali, da pride odgovor; v upanju, da bo pozitiven. Pa ni bilo nič. Vsakih nekaj minut ste osveževali »inbox«, pa še vedno nič. In nikoli ni bilo tistega odgovora, da so se žal, odločili za nekoga drugega. Tudi, če ste poslali vprašanje ali je kaj novega, odgovora ni bilo.

Dobrodošli v svetu, kjer je povratna informacija še vedno redka dobrina. In njeno bistvo se skriva prav v odzivu na elektronsko sporočilo, na klic, na sporočilo v Messengerju,…

Ljudje potrebujemo odziv – pisni ali ustni. Ker potem vemo, kako naprej in ker vemo, da si je nekdo vzel čas za nas, da nam je namenil pozornost in da nas spoštuje, saj nam je poslal sporočilo, čustvenčka😊 ali vrnil klic.

https://pixabay.com/illustrations/question-mark-important-sign-1872634/

S povratnimi informacijami se ukvarjajo tudi raziskave. Študija Harvardske poslovne šole iz leta 2015 potrjuje nekaj, kar bolj ali manj vemo vsi: pozitivne povratne informacije nas osrečujejo pri delu, zaradi njih smo manj pod stresom in smo bolj produktivni. Sodelujoče so prosili, da rešijo dan problem. Pred tem jih je približno polovica prejela elektronsko sporočilo od sodelavca ali prijatelja, v katerem so pisali o njegovem dobrem delu. To je povzročilo, da so bili tisti, ki so dobili pozitivna sporočila glede svojih preteklih dejanj, bolj ustvarjalni in bolj uspešni pri reševanju problema ter manj pod stresom kot ostali. Vemo, da ko izkusiš pozitivna čustva, naše misli delujejo drugače, bolj široko in odprto. To potrjuje tudi raziskava profesorice poslovnega upravljanja iz Harvarda Terese Amabile, ki je ugotovila, da bodo ljudje, ki so danes dobro razpoloženi, verjetno polni kreativnih idej danes in jutri, ne glede na to, kako se bodo počutili jutri. Ko se ljudje dobro počutijo, to vodi k večji prilagodljivosti, vse poteka bolj tekoče, razmišljanje je izvirno in inkubacijski učinek se prenese na naslednji dan.

Kaj sploh je povratna informacija? Znana je tudi kot »feedback« in je več kot nasvet ali ocena. Je nenehno prisotna informacija, kako daleč smo s svojimi prizadevanji pri doseganju cilja in kako biti še boljši. Pri delu izjemno veliko prispeva k rasti zaposlenih, saj spreminja obnašanje. Zato je še posebej pomembno, da je podana pravočasno in namensko. Globalna raziskava OfficeVibe pa recimo kaže, da kar tretjina zaposlenih mora čakati več kot tri mesece, da dobi povratno informacijo od svojega vodje. Vodje običajno ne dajejo radi povratnih informacij. Zaposleni pa si jih neizmerno želijo (ista raziskava je pokazala, da jih to želi kar 96%), ne glede na to ali so pozitivne ali negativne. Ljudje želimo vedeti, kako delamo in kako se lahko izboljšamo. Čakanje na tradicionalne letne razgovore, kjer se ocenjuje delo posameznika, torej ni tista najboljša pot, ko govorimo o rasti in razvoju posameznika ter organizacije.

https://www.pexels.com/photo/two-women-holding-pen-601170/

Pojav, ki je prav tako pogost v organizacijah je, da če se povratne informacije dajejo, so to najpogosteje tiste negativne; dobro opravljeno delo gre mimo v tišini, vsaka najmanjša napaka pa je močno kaznovana. Veliko vodij je nekako razvilo idejo (ali pa so jo podedovali), da je pohvala (pozitivna povratna informacija) nepomembna ali neučinkovita in da zaposlenih res ni treba hvaliti, saj samo opravljajo svoje delo.

Pozitivna povratna informacija, to je vsaka povratna informacija, ki pove da nekaj dobro delaš in da si želijo, da bi se to ponavljalo, ali pa informacija o tvoji pozitivni lastnosti, pa je najbolj pomembna stvar, ki jo lahko narediš, ko govorimo o ustvarjanju srečnih delovnih okolij. Ustvarja rezultate in odnose (na katerih temelji koncept delovne sreče) – če pohvališ moje delo, mi to pokaže, da dobro delam, sem ponosen, prav tako pa ustvarja odnose, pokaže, da me vidiš, moje dobro delo, mojo kakovost, da ti je dovolj mar zame, da mi to poveš. In ustvarja zaupanje.

Povratna informacija je tisto »sredstvo«, ki zagotavlja, da »stroj« nemoteno teče. Je vir učenja in rasti. Je temelj kariernega razvoja. Navdihuje dialog. Govori o tebi, ne o meni. Promovira zavzetost. Napolni praznino, ki jo povzroča dvom. Je srce motivacije. Njen namen je pomagati. Pokaže, da ti je mar.

Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: [email protected]