Rok Zaponšek:«Ob športu našel čas še za študij. Če zmoreš in znaš, narediš«.

Rok Zaponšek:«Ob športu našel čas še za študij. Če zmoreš in znaš, narediš«.

Rokometni vratar švicarske ekipe HC Kriens-Luzern ne razmišlja zgolj o svoji športni karieri, temveč tudi s čim se bo ukvarjal po koncu. Z malo spodbude svoje žene Eve se je odločil, da se vpiše na študij uporabne psihologije, ki poteka preko spleta. Kot pravi sam, ima čas za učenje po jutranjem treningu in hkrati priznava, da je zanj začetek kar precej težak. V prihodnje si želi, da bi lahko s svojim znanjem pomagal tudi drugim športnikom.

Po koncu kariere bo potrebno nekaj početi

Rok Zaponšek je začel razmišljati tudi o tem, kaj bo počel po koncu svoje kariere. Sklenil je, da se vpiše na študij uporabne psihologije, saj ga to zanima in ima s tem že predhodne izkušnje.
”Kariera rokometnega vratarja oziroma športnika na splošno traja tam nekje do 40. leta. Pa še to, če imaš srečo in si na igralnem mestu, na katerem sem sam. Jaz imam pred sabo še 10 do 12 let, potem pa bo treba it v službo oziroma se znajti. Do sedaj imam izdelano samo srednjo turistično šolo. Vedno starejši kot sem, bolj se zavedam, da bo potrebno po koncu kariere nekaj početi. Na žalost ne zaslužim toliko, kot nek nogometaš in ne bom mogel živeti samo s tem denarjem še po koncu kariere. Zato sem se odločil, da se vpišem na študij, ki poteka preko spleta. Najbolj je zato zaslužna moja žena, ki mi je dolgo govorila, naj se vpišem in začnem študirat. Začetek je težak, ampak sem zelo motiviran in upam, da mi bo uspelo v treh letih narediti to šolo. Kot samo ime pove, uporabna psihologija je psihologija, ki jo lahko uporabljamo v vsakdanjem življenju. Na primer v službi ali pa v športu. Sam se želim bolj orientirati na športno psihologijo, ker sam sodelujem s športnim psihologom in vem, kako je to pomembno. Verjamem, da se marsikdo ne zaveda pomembnosti le tega. Posebej v rokometu vidim veliko prostora za napredek kar se tiče psihologije.”

Veliko se je naučil na svojem primeru

 

Najstarejši član ekipe HC Kriens-Luzerna (29 let) odkrito govori o svojem nezadovoljstvu, ki ga je doživljal v pretekli sezoni v Franciji. Ko se je poglobil v to, kaj se mu je dogajalo, je prišel do konkretnih ugotovitev. Zdaj si želi predvsem pomagati mladim s svojimi pogledi in izkušnjami. ”Veliko se tudi sam srečujem s psihologijo, še posebej v situacijah v športu. Včasih sem imel res tremo pred tekmami in me je bilo strah. Tudi zdaj, ko sem starejši, čutim to, ampak na drugačen način, saj se znam s tem spopasti. Naučil sem se nekih novih tehnik. Tudi v življenju se veliko srečujem s tem. Moj konkreten primer je bil preteklo sezono, ko sem bil v Franciji. Res sem bil nesrečen. Vsako jutro sem se zbujal žalosten, s cmokom v grlu. To je trajalo več kot pol leta. Nato sem se preselil v Švico in sem imel še vedno podoben občutek, kljub temu, da je življenje tukaj lepo in v klubu sem res zadovoljen. Potem pa mi ni bilo jasno, zakaj se isto počutim kot v Franciji. Začel sem brati članke in gledati posnetke na Youtubu in enostavno se možgani spominjajo te situacije, jim je to znano in se vrnejo v ta občutek. Spoznal sem, da moraš svojo glavo enako trenirati kot svoje mišice. Z nekim treningom se moraš prepričati, da ti ni slabo. In res mi ni. Tukaj je res lepo in zadovoljen sem v vseh pogledih. To je en primer psihologije in kako moraš trenirati svojo glavo. Predvsem pa bi mladim športnikom pomagal s svojimi izkušnjami. Vedno bolj se mi tudi zdi, da mi vsako leto v tujini da neko znanje, razmišljanje in izkušnje. Tujina in dom, to sta dva čisto različna svetova. V tujini je surovi profesionalizem. Ko si tujec, si pod drobnogledom. Za vsako stvar te krivijo, če ne gre vse po planu. Odkar sem v tujini, sem šel v tem vidiku res dva nivoja višje. Tako bi drugim rad pomagal, s svojim izkušnjami. Verjamem, da jim bodo moji nasveti in izkušnje še kako pomagali.”

Usklajevanje mu ne predstavlja problemov

Vratar iz Velenja ima vsako jutro trening, nato pa ima čas za opravljanje študijskih in ostalih obveznosti. Sam pravi, da nima posebnih težav z usklajevanjem. Včasih mu na pomoč pri nalogah priskoči prav njegova žena Eva, saj je, kot pravi sam, bolj pridna za šolo kot on. Rok v smehu razlaga, da so njegovi možgani za šolo še malo zamrznjeni. ”Z usklajevanjem s šolo in športom nimam problemov, saj vse poteka preko računalnika in si lahko sam prilagajam urnik. Mi imamo trening zjutraj ob devetih in sem ob enajstih že doma. Od takrat do petih imam čas za vse ostalo. Žena mi tudi pomaga z nalogami za fakulteto. Ko me je “prepričevala” za študij, mi je namreč obljubila pomoč. Mi pa res pomaga, ker je bolj pridna za šolo kot jaz. Zdaj že deset let nisem nič delal za šolo in, kot se rad pošalim, imam možgane še malo zamrznjene (smeh). Vsak dan pa mi gre lažje. Moj cilj po koncu se je predvsem usmerit v športno psihologijo, ker se mi zdi, da je to pri nas še zmeraj tabu tema. To vidim predvsem v športni psihologiji pri rokometaših. Imam neko znanje, kar se rokometa tiče, in to bi rad povezal s psihologi. V teh vodah se vidim po končani karieri.” Rok dodaja, da se je tekom kariere znašel v različnih težkih situacijah. “Na primer, ko so me postavili v Franciji direktno na tribuno. Glava trpi, si v tujini in tam se moraš znati motivirati, pravilno usmeriti energijo, da ne zapadeš v depresijo ali kaj podobnega. Sigurno se bom naučil še veliko stvari kar se tiče psihologije. Veselim se vsakega novega znanja. Upam, da se bo to poznalo na mojih predstavah, da bom še boljše branil in da bom z vsakim dnem na fakulteti še boljši vratar. Da bom seveda sam osebno napredoval in da bom lahko z znanjem pomagal tudi svojim soigralcem. V ekipi je namreč veliko mladih igralcev in trenutno sem najstarejši v ekipi z devetindvajsetimi leti, kar ni veliko, ampak imam ogromno izkušenj, s katerimi jim lahko pomagam. Predvsem mladi imajo probleme z glavo in ne znajo svoje treme in strahov pravilno uporabiti. Tudi sam sem bil v tej situaciji in jim bom zato skušal pomagati, da jim bo lažje kot je bilo meni.”

Vsi ki se »sestavijo«  na podoben način kot Rok Zaponšek bodo tudi po športnem koncu zelo dobro funkcionirali. Ali bo to blizu športu ali ne  je stvar ki so bo rešila v prid  podobno razmišljajočem kot je on. Kapo dol!(vtc)

B.K.

Vir: Proelium

Foto: Poelium