Žan Mahnič: Vlada RS naj prizna Juana Guaidoja kot začasnega predsednika Venezuele

Totalitarnemu režimu, ki v Venezueli povzroča na milijone izseljenih, v državi pa svoje državljane obsoja na diktaturo, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in smrt, je potrebno narediti konec, zato podajam poslansko pobudo, naj Republika Slovenija v najkrajšem možnem času Juana Guaidoja prizna kot začasnega predsednika Venezuele.
Poslanec SDS Žan Mahnič je na Vlado RS naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s priznanjem Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele.

Celotno poslansko pobudo objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, ki pa ga venezuelska opozicija in večji del mednarodne skupnosti označujeta za nelegitimnega, saj je pri izvedbi volitev prišlo do številnih nepravilnosti in goljufij. Med prvimi, ki so se oglasile, da ne priznavajo nelegitimne inavguracije Madura, so bile Združene države Amerike, Evropska unija pa je pozvala k novim in svobodnim volitvam. 

»Razmere v Venezueli, tako politične, kot gospodarske in družbene, so vse slabše, vpliv krize na stabilnost regije pa je pa je vse večja,« je v sporočilu v imenu EU zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini. 15. januarja je venezuelski parlament, v katerem ima večino opozicija, sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega. Parlament je ob tem tudi pozval k temu, da Madura na položaju nadomesti predsednik parlamenta Juan Guaido. Parlament in vlada sta za 23. januarja napovedala proteste, Argentina in Brazilija pa sta ostro obsodili diktaturo Madura in poudarili, da takšnih kršitev demokracije ne bosta sprejeli. 

V protestih v Venezueli so v prvi noči življenje izgubili štirje ljudje. Proteste zoper Madura so podprle ZDA, medtem ko je Maduro odredil preučitev diplomatskih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Tega dne se je predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guadio pred več tisoč protivladnimi protestniki v Caracasu razglasil za začasnega predsednika države, čemur je sledilo takojšnje priznanje s strani ZDA, Kanade, Brazilije, Argentine, Čila, Kolumbije, Kostarike, Gvatemale, Hondurasa, Paragvaja in Peruja. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je sporočila, da EU podpira demokracijo v Venezueli in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi.

V protestih in nasilju naj bi umrlo že 26 ljudi, aretiranih pa naj bi jih bilo 320. Nemški zunanji minister je dejal, da Berlin ni nevtralen, ampak stoji na Guaidovi strani, ker ima velike težave s priznanjem ponovne izvolitve Madura za predsednika. 26. januarja je Španija venezuelskemu predsedniku Maduru postavila osemdnevni rok za razpis volitev, v nasprotnem primeru bo Madrid kot začasnega venezuelskega predsednika priznal voditelja opozicije Juana Guaida, kar se je po izteku roka tudi zgodilo. 

Španskemu pozivu so se pridružile tudi Francija, Nemčija in Velika Britanija, potem ko se državam članicam EU ni uspelo uskladiti, da bi Madura pozvale k razpisu volitev. Kasneje so se španskemu pozivu pridružile še Nizozemska, Portugalska, Belgija in Avstrija.

Evropski parlament je 31. januarja na plenarnem zasedanju v Bruslju Juana Guaidoja priznal kot začasnega predsednika Venezuele, EU in njene članice pa pozval, naj storijo enako. 

Totalitarnemu režimu, ki v Venezueli povzroča na milijone izseljenih, v državi pa svoje državljane obsoja na diktaturo, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in smrt, je potrebno narediti konec, zato podajam poslansko pobudo, naj Republika Slovenija v najkrajšem možnem času Juana Guaidoja prizna kot začasnega predsednika Venezuele.
 

Vir:sds.si