»Zamrznjena pomlad«- zvezdni trenutki in poškodbe na slovenskemu narodovem telesu

Čas današnjega dogodka, pesniškega večera slučajno sovpada z koledarskim delom leta, v katerem se dogaja ta zamrznjena pomlad. Zamrznila je slovenska narodova pomlad, pomlad skozi katero se manifestira narodova samozavest. O tej zamrznjeni pomladi pišemo. Slovenska pomlad ni bila  vedno v tem »agregatnem« stanju. Resnična, pristna slovenska pomlad je že  doživela svoje zvezdne trenutke.

Skozi zgodovino slovenskega naroda smo šli skozi več teh pomladi. Najprej skozi pomlad narodov leta 1848 je šel prvi korak k zvezdam slovenskega najžlahtnejšega sija.  Druga slovenska pomlad 1868 leta preko 1. slovenskega tabora, prvega množičnega narodnopolitičnega zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah – uradni rabi slovenskega jezika in Zedinjeni Sloveniji. Tretja je Pomlad skozi Cankarjeve oči, čas razpada Avstro Ogrske monarhije nastajanja  prve države južnoslovanskih narodov. Leto v katerem Cankar umre, leto v katere Rudolf Maister osvobodi del slovenskega ozemlja okoli Maribora in ga priključi k na novo nastajajoči Državi SHS, čigar general postane takoj po koncu vojaških aktivnosti. V svojem pesniške zanosu z pomladnim duhom v sebi pove:«Bratje naša pomlad gre iz tal čistejša kot tal in močnejša kot val«.  Leto 1991 kronanje vsega pomladnega v Slovenskemu narodu. Začetek pomladnega valovanja in dosežek 1990 plebiscitarno odločitev o samostojni in neodvisni Sloveniji. Za dosežek tega  neponovljivega in nepopisnega trenutka v zgodovini Slovenskega  naroda je potrebno veliko srčnosti, drznosti, hrabrosti, poguma. Predvsem srčne  norosti. Smo skozi to lahko s pomočjo te srčne norosti lahko David premaga Golijata. To se zgodilo 1991 s pomočjo te  norosti in vojaške pameti. Dobili smo največji dar v zgodovini vsakega naroda, samostojno državo. Slovensko pomlad doživeto preko dosežka  v obliki lastne države je zasluženi dar zgodovine. Za ohranjanje te pomladi v narodu ne potrebujemo politike in ideologije, potrebujemo  domoljubne pesnike. Domoljubje je  ljubezen do lastnega naroda in ne ideologija. Domoljubni pesniki poudarjajo da je domovina čudežni dar  v zgodovini Slovenskega naroda. Da imamo danes  lastnih nebes pod Triglavom.

Teh nebes je treba nenehno negovati, gojiti, ljubiti in jih ne vnemar pustiti, pozabiti. Če se bo to zgodilo in če se je zgodilo, da so se spremenila v pekel smo si sami krivi.  Ne smemo dovoliti da se spremeni v pekel. To narod ne doseže kar tako. Drevo slovenstva raste tisoč let.  Slovenska pomlad kot čudežni dar in svetal trenutek  kjer v nebesih pod Triglavom stanuje,  živi in ustvarja Slovenski narod,  mora ostati,  mladi  ga ne smejo zapuščati, zapustiti  in odhajati od staršev,  dedov, lastnih stoletnih domov, hišnih pragov, dvorišč.  
Nihče ne sme to storiti.

Spraviti se je treba med seboj, s seboj in z vsemi. Le tako bo narod, zaživel, preživel, posebej v teh časih  ki so odločilni za njegov obstoj.

In bog je tisti, ki veže rojake iz davne preteklosti v  daljno prihodnost. Odmrznimo Slovensko pomlad.

Pesniku slovenske pomladi Tonetu Kuntnerju hvala za lep z domoljubnimi trenutki in vsebinsko bogatimi verzi napolnjen literarni večer ter za čudovito pesniško  zbirko.  Celjski Mohorjevi družbi pa za posluh in pristnost, ko gre za slovenstvo in ohranjanje  le tega.

Vane K. Tegov