Ob 70 letnici zveze NATO: prispevala je k širjenju znanja v Slovenski vojski

Danes mineva 70 let od zveze NATO, v letošnjem letu pa tudi 15 let članstva Slovenije v tej zvezi. Slovenija je danes med tistimi državami, ki veliko govori o zavezništvu, a k temu malo prispeva. Zaskrbljujoče je tudi stanje v Slovenski vojski, ker jo slovenski vojaki množično zapuščajo. Kljub temu pa je visoka raven kvalitete Slovenske vojske, kar lahko pripišemo predvsem članstvu v NATU, ki je prispevalo k širjenju znanja med vojaki posameznih držav članic.

Danes je v dvorani Državnega sveta v Ljubljani potekal posvet »70 let zveze NATO in 15 let članstva Slovenije v zvezi NATO.« Na posvetu je med drugimi razpravljal tudi predsednik SDS Janez Janša.

Uvodna izhodišča posveta je predstavil mag. Igor Senčar, veleposlanik in predsednik Slovenskega odbora za NATO, in poudaril, da je bila prav na današnji dan pred 70 leti v Washingtonu podpisana Severnoatlantska pogodba, s katero je bila vzpostavljena zveza NATO. »NATO je najuspešnejša in najučinkovitejša organizacija zavezništva na svetu, zato danes praznuje 70 let. Zavezništvo je bilo uspešno, ker je temeljilo na trdnih temeljih, bilo je dovolj prilagodljivo, da se je soočalo z različnimi izzivi,« je nadaljeval mag. Senčar. Dodal je, da je zopet izpostavljena temeljna naloga, kateri so se države članice zavezale, in sicer da bodo do leta 2024 povečale obrambne izdatke na 2 % svojega BDP-ja: »Slovenska vlada naj bi do leta 2024 namenila 1,5 % svojega BDP-ja za obrambne izdatke.«

V pozdravnem nagovoru je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca pozdravil vse prisotne in dejal, da mu je v čast, da lahko gostijo posvet, s katerim želijo osvetliti 70 let zveze NATO in 15 let članstva Slovenije v zvezi NATO. »Pred 70 leti je bil cilj povezovanja evropskih držav jasen, torej mir, blaginja, močna Evropska unija. Cilj Slovenije je bila prepoznavnost kot perspektivne države,« je povedal uvodoma. Članstvo Slovenije v NATU in v EU po njegovem mnenju krepi naš politični pomen in varnost. Dodal je, da je bilo leto 2004 izredno pomembno in zmagoslavno. »Prepričan sem, da mora Slovenija izkazati svojo pripadnost na področjih, kjer imamo še ogromno možnosti. Naša prednost ne temelji na demografskih in ekonomskih možnostih, temveč na znanju in tradiciji.« Zaključil z besedami, da si želi razprave, ki bi tudi odprla politična vprašanja in zbudila razmišljanja, kam in kako bomo porabili sredstva, namenjena obrambi države.

Za njim je nadaljeval predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Na začetku je opozoril, da bo čas, ki je pred nami, prinesel spremembe pri naši kolektivni varnosti: »Slovenija je danes med tistimi državami, ki veliko govorijo o zavezništvu, naredijo pa bolj malo. Po moji oceni smo padli pod nivo. Če nisi sposoben ubraniti sebe, težko prispevaš h kolektivni varnosti.« Opozoril je tudi na slabo stanje v Slovenski vojski: »Slovenija se danes v primeru resne grožnje ne bi bila sposobna braniti sama, zato težko govorimo, da v NATU predstavljamo dodano vrednost. Ker vojaki množično odhajajo iz Slovenske vojske, me skrbi za njeno prihodnost.« Na koncu se je dotaknil tudi evropskega obrambnega sistema: »V Evropi bo treba vzpostaviti obrambo povezovanje, nekakšno hibridno situacijo, ki ne bo konkurenca, ampak dopolnjevanje.« Janša je mnenja, da bi Evropa morala graditi na obrambnih kapacitetah že pred leti, da pa tudi danes tega ni sposobna, a upa, da se bo stanje kmalu spremenilo. Njegov celoten govor si preberite tukaj.

Dr. Dimitrij Rupel je spomnil na 90. leta, ko je NATO še smatral Slovenijo kot breme, a je nova širitev NATA po hladni vojni pomenila širitev zaupljivosti in znanja: »Namesto vrednot konfrontacije so se pojavile vrednote sprave. Na začetku sta bila NATO in tudi Evropska unija ustanovljena kot organizaciji sprave med sovražniki 2. svetovne unije, hkrati pa sta uveljavljala zahodne vrednote, človeške pravice in demokracijo.« Nato je opredelil vidike potiskanja NATA in EU proti vzhodu, in sicer: integracija in osvojitev Evrope, ki je bila pred tem razdeljena 45 let; širitev zavezništva je Evropo približala Ameriki in obratno; Rusija se spreminja v evropsko vzhodno sosedo. »Če je sprava med Francijo in Nemčijo pomenila temelj Evropske unije, NATO pomeni spravo med nasprotniki hladne vojne«, je dr. Rupel poudaril pomen zveze NATO.

Dr. Božo Cerar, veleposlanik v pokoju in nekdanji stalni predstavnik pri NATO je svoj del govora začel z zgodovinskim orisom zveze NATO. »V članicah NATO, v severno-atlantskem prostoru, danes živi skoraj milijarda ljudi. Potrebno je pripomniti, da so evropske zaveznice po koncu hladne vojne drastično zmanjšale sredstva, kar ni dobro, saj tudi podpora s strani ZDA ni več tako velika,« je dejal dr. Cerar, a obenem dodal, da je v zadnjih letih viden trend, da tudi evropske države vse več denarja namenjajo za krepitev vojaških moči. Veliko besed je namenil tudi aktualnemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki po njegovem mnenju gleda na Evropo kot na velikega rivala.

Za njim je mag. Jože Renar predstavil organizacijo Grozd obrambne industrije Slovenije, katere direktor je. To je samostojno in neodvisno gospodarsko interesno združenje podjetij in ustanov, ki temelji na skupnih poslovnih interesih svojih članov. Temeljni cilji GOIS-a so povezovanje, oblikovanje in predstavljanje skupnih interesov slovenskih podjetij s področja obrambe, varnosti in zaščite. Predstavlja skupno predstavniško telo za svoje člane nasproti vladi, MORS in drugim ministrstvom. Organizacija ima 37 članov, ki sodelujejo ter se predstavljajo na različnih mednarodnih sejmih. Spregovoril je tudi o značilnosti trgov obrambnih proizvodov, o obrambni industriji Evrope od sredine 90. let prejšnjega stoletja ter o odpiranju nacionalnih trgov: »Potencial rasti obrambne industrije narašča. Minilo je obdobje, ko so države zanemarjale svojo obrambo.«

Brigadir Branimir Furlan je predstavil pogled na NATO iz perspektive poklicnega vojaka. Izpostavil je, da se je s članstvom v NATU povečal obseg nalog Slovenske vojske ki je danes na takšni kakovostni ravni, ki je ne bi mogla doseči brez članstva v NATU: »To pomeni, da smo najmodernejši, »igramo v ligi prvakov«. Članstvo v zavezništvu prispeva k skupni vojaški učinkovitosti. NATO omogoča pripadnikom Slovenske vojske obrambo, ki je Slovenija sama nima. Prav tako predstavlja ogledalo za periodičen pregled stanja in kako uspešni smo pri doseganju ciljev.« Furlan je izpostavil, da bi brez povratnih informacij, ki jih omogoča NATO, morda imeli zamegljeno sliko o stanju Slovenske vojske. Članstvo v NATU tako pomeni trdo delo, a tudi priložnost za dokazovanje in pridobivanje novega znanja. »V procesu integracije smo morali uvesti NATO-ve doktrine in standarde, zagotovili smo njihove sile za hitro posredovanje ipd.,« je na samem koncu naštel nekaj dosežkov povezanih s članstvom.

Kot zadnja je spregovorila še polkovnica Alenka Petek iz Centra vojaških sil, ki je zvezo NATO opredelila kot najmočnejše vojaško in politično zavezništvo, ki združuje najmodernejšo tehnologijo, standarde in rešitve. Odnos do NATA v Sloveniji je po njenem mnenju ambivalenten: »Slovenija je s članstvom ogromno pridobila, saj Slovenska vojska v okviru svojih zmogljivosti ne more samostojno, brez zaveznikov, ubraniti ozemlja Slovenije v primeru konvencionalnega napada. Sklepanje o nezadostnosti pa je vseeno prenagljeno, saj nobena država ali organizacija nima na voljo maksimalnih virov.« Poudarila je, da je mnogokrat spregledan vidik znanja, ki ga je NATO doprinesel slovenskim vojakom. Slovenska vojska je namreč znanje, ki ga je pridobila iz nekdanje jugoslovanske armade, morala nadgrajevati: »Slovenska vojska se je po sodobno znanje morala obrniti tudi drugam. NATO je velik poudarek posvetil transformaciji. S tem namenom je preoblikoval strukturo in oblikoval organizacijo za združevanje.« Zaključila je, da ima članstvo Slovenije neizmeren pomen, saj gre za organizacijo z 29 državami članicami, katerih interes je delitev znanja, saj se lahko vojaki posameznih članic znajdejo na skupni misiji ali varovanju neke meje.

Vir: sds.si