Nekategorizirano

Vprašanja v senci afere Šiškova varda

Ali v Sloveniji neparlamentarci doživljam(j)o tiranijo, ki bi pravno dopuščala uporabo pravice do kramole zoper tiransko oblast? 

To pravno vprašanje bo po moji napovedi bistveno v bodočem težko dokazljivem procesu Republike Slovenije proti Šiškotu, ki mu oblast dosedaj še dokaj skopo pod neverjetnim medijskim in političnim pritiskom in javnosti precej slabo pojasnjeno očita prav to – spletne pozive za prevrat, v povezavi s prikazom bolj kot ne simbolične (nenajdeno orožje, povsem možno je še vedno, da gre za airsoft igrače) sile, ki bi bila potencialno uporabljena za izvedbo tega dejanja. Na podlagi dosedaj znanih podatkih skupina kot taka ne predstavlja iminentne protipravne grožnje ustavnemu redu RS, ampak ga s protimigrantskimi stališči in namenom varovanja obstoječe ustavnosti dopolnjuje v točkah, kjer je res v preteklosti povsem odpovedal Šengenski sistem recimo in se je dopuščalo množično prehajanje državne meje mimo vseh zakonov po nareku tujih sil. Ob odstotnosti varnostnega aparata države na kraju in v času prehoda ali njihovi neučinkovitosti, so se vzpostavile razmere, podobne vojnim, saj nenadzorovani prehodi meje lahko bistveno vplivajo na kakovost življenja državljanov RS.
V tuji sodni praksi, zlasti v ZDA, v kateri deluje okoli 200 oboroženih skupin (seveda se zvezna oblast ne spravi kar tako na vsako, lahko pa preišče, ali posedujejo neprijavljeno orožje), kot v primeru Šiško, ko je gospod sam podal razloge za sum z javno izjavo, da gre za pravo orožje, a ga dosedaj organi še niso našli in v tem primeru se nakazuje izguba primera države najmanj z očitkom glede kd. proizvodnje ali prometa z orožjem.
Pretiran odziv politike in medijev na simbolični akt dela politične opozicije aktualni oblasti kaže na razdvojenost trenutne družbe. Na eni strani so ljudje s pretirano koncentracijo družbene moči v svojih rokah in na drugi ljudje, ki so nenehno zatirani, pohabljani, izkoriščani in nepriznani za aktivne državljane. Če kdo nepovabljeno skuša vstopiti iz ene skupine v drugo, ekskluzivnejšo, se ti najbrž počutijo nelagodno, ne želijo konkurence, politične tekme, ki bi bila bolj poštena in pravična in zato raje uporabijo vso svojo moč, da se utiša vse, ki bi si jim drznili nastaviti ogledalo in sprožiti samorefleksijo in družbo potisniti na višjo raven.
Najverjetneje je to pravi namen provokacije Šiška, družbo zbuditi do te mere, da povprečni državljan RS uvidi, dojame, da se z njim manipulira medijsko in politično nenehno v interesu ohranjevanja obstoječega stanja nespremenjenega za vsako ceno in to ne glede na realne potrebe ljudi po vzpostavitvi pravičnejšega družbenega sistema. Opozoriti na neenake pogoje tekmovanja za naklonjenost volilcev oz. pravico do vodenja družbe v določeno smer ter volilce pozvati na stran Davida proti Goliatu, ki bo slej ko prej kot vedno v zgodovini nekoč padel.
Svojo težo odgovornosti za nastanek tovrstnega svojevrstnega (izven)sistemskega odpora Šiška zoper opisane pomanjkljivosti obstoječega sistema nosijo prav vse uradne inštitucije na čelu z Ustavnim sodiščem kot varuhom Ustave in človekovih pravic in svoboščin v primeru, ko še vedno miži pred dokazanim dejstvom letečih glasovnic na zadnjih državnozborskih volitvah, dokazanimi prevarami volje volilcev glede izkazovanja nezadostne podpore stranki Alenke Bratušek za kandidaturo in Dobri državi ter pred nedopustnimi medijskimi organiziranimi kampanijami – Samo ne z Janšo ter Dajmo Šarec, hkrati pa ima Šiško še izkušnje medijske diskriminacije volitev za predsednika republike, kjer se ravno tako kritični intelektualci v družbi zlahka ne pojavijo.
Svetla izjema je Odbor za demokracijo enakih možnosti v sestavi Kovačič, Veber, Jarh in Ferjan ter ostala združenja, ki so se pridružila pobudi, tudi Šiško in Troha, pri kateri vsi po mirni poti preko pravnih sredstev zahtevajo nujne demokratične spremembe na volilnem, medijskem in političnem področju, saj je povsem jasno, da gre za farso demokracije in da obstaja potreba po temeljni spremembi razumevanja demokracije, demokratičnega nadzora nad oblastjo, institucionalizacijo civilnih inštitucij pregona kriminalitete in financiranje profesionalnega izvajanja neposredne oblasti s strani ljudstva.
Šiškov primer bo še bolj zaostril razmere, saj bo še bolj očiten razkorak med dobljenim na strani davkoplačevalcev in željenim.
Največ paravojaških skupin vidi sebe kot pravno legitimno ustanovljene organizacije v skladu z Ustavo in zakoni, največkrat kot neorganizirano zbiranje skupine. Nekatere skupine so utemeljene s teorijo pravice do kramole – upora zoper tiransko oblast. V primeru Dennis v. United States, je Vrhovno sodišče ZDA zavrnilo to pravico do kramolo z utemeljitvijo, da v kolikor vlada zagotavlja poštene in svobodne volitve in postopke, kjer ti sodijo tebi enaki, politična samoobramba ne sme biti podvzeta. Vir: Hardaway, Robert (2002). “The Inconvenient Militia Clause of the Second Amendment: Why the Supreme Court Declines to Resolve the Debate over the Right to Bear Arms”. St. John’s Journal of Legal Commentary (16). Kasnejši primer Yates v. U.S. se je izkazalo, da ni možno uporabiti abstraktne in široke razlage zarote obstoječega zakona. Branderburg v. Ohio pa je pokazal, da zgolj uporaba besedišča o prevratu, zavzetju oblasti spada med varovano svobodo govora in da je nezavarovana svoboda govora takrat, ko se ščuva na konkretno protipravno grozeče dejanje.

SKLEP: Dosedanje informacije primera Šiško kažejo na to, da kljub poveljevanju neorganizirani skupini ter istočasnim bivšim kandidaturam na politične položaje in spletnim protestom proti nosilcem oblasti, ki jim pripisuje odgovornost za pomanjkljivosti izvajanja ustavne ureditve v smislu, da “Pahor spada v zapor, da gre za izdajalca, da ga je potrebno zrušiti”, še ne pomeni pozivanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, saj so ti pozivi usmerjeni v zamenjavo oseb na političnih položajih (s čimer utemeljuje tudi svojo kandidaturo), ne pa na spremembo celotne ureditve, do katere naj bi prišli z uporabo 50ih slabo oboroženih posameznikov. Šiško govori o demokraciji oz. ljudovladi, kar je skladno z ustavno ureditvijo RS in dosedaj v to ureditev še ni posegel z očitanim pučem zoper državno ureditev RS.
Državne inštitucije bi zato morale izvesti samorefleksijo, s Pahorjem na čelu, in pričeti z reformami v smeri večje demokratičnosti sistema ali pa se bo ta postopoma razdrl po sami logiki tovrstnih provokacij, na katere pravni red nima odgovora kot še več tiranije. To pa bo pogubno za vse.
Spomnimo, kandidat za poslanca Gašper Ferjan je bil cenzuriran s strani Damijana Bogataja (Idrijske novice), s strani Primorskih novic oz. Saše Dragoš pa omaleževan v kratki predstavitvi brez razloga oz. z razloga, da gre očitno za režimska trobila, ki so jim enakopravnost, enakost, poštena tekma popolnoma španska vas in bi se bolje odrezali na kakem drugem delovnem mestu, zato odsvetujem naročnine na ta dva časopisa. Skupaj močnejši naprej!

Gašper Ferjan

Mogoče vam bo všeč