Vlada se hvali z gospodarsko rastjo, sadov pa z državljani ni pripravljena deliti

V NSi so prepričani, da je prišel čas, ko si v tej državi končno nekaj zaslužijo tudi njeni davkoplačevalci. Zato so v parlamentarno proceduro vložili  sprejem zakona o dohodnini, ki niža davke in viša plače. “Za to se bomo vedno zavzemali,« je v obrazložitvi zakona o dohodnini, ki ga je predlagala NSi, povedal poslanec Jožef Horvat.

Vlada se hvali z gospodarsko rastjo, sadov pa ni pripravljena deliti

Na področju davčne obremenitve dela je Slovenija med državami z nadpovprečno visokim odstotkom dajatev. Povprečje OECD  znaša 36 %, breme dajatev na delo v Sloveniji pa je 42,7 %. »Spremembo splošne dohodninske olajšave predlagamo, ker želimo razbremeniti visoka davčna bremena zavezancev ter posledično izboljšati tudi okolje za razvoj gospodarskih aktivnosti. Vlada se hvali z visoko gospodarsko rastjo, za katero so zaslužni naši podjetniki in njihovi zaposleni. Na drugi strani pa sadov te rasti ni pripravljena deliti s tistimi, ki so za gospodarsko rast ter obsežnejši proračun sploh zaslužni,« je bil jasen podpredsednik NSi.

Konkreten primer: Maja s povprečno plačo bi dobila 81 evrov več

Poudaril je, da je NSi stranka, ki ima v svojem programu kot eno glavnih načel določeno načelo omejenih davčnih obremenitev. »Predlog zakona NSi, ki je trenutno pred nami, predvideva povečanje zakonsko določene splošne olajšave iz 2.800 evrov letno na 7.000 evrov letno,« je povedal Jožef Horvat in vse skupaj razložil na primeru državljanke Maje:

Maja ima povprečno plačo. Na mesec zasluži 1584 evrov bruto. Od tega plača približno 350 evrov prispevkov in 185 evrov dohodnine. Na račun dobi neto plačo okrog 1049 evrov. Po predlogu NSi bi Maja od svoje bruto plače plačala približno 350 evrov prispevkov in 104 evre dohodnine. Njena neto plača bi se povečala iz 1049 evrov na 1130 evrov. Maja bi torej dobila za 81 evrov višjo plačo.

Vlada kot težavo navaja, da bi taka sprememba povzročila 490 milijonov evrov veliko zmanjšanje proračunskih prihodkov. »Na drugi strani pa za vlado ni težava konstanto povečevanje proračunskih odhodkov. Od leta 2016 do leta 2019 je namreč vlada proračunske odhodke povečala za skoraj 700 milijonov evrov,« je pojasnil Jožef Horvat