Nekategorizirano

O ozadju desanta na upravo Luke Koper

 

Upravljanje države v dobro ljudi je vprašanje perspektive, s katere gledaš na situacijo. Pogled vlade od zgoraj navzdol s propagandnim ustvarjanjem strahu in represivnimi ukrepi vodi v izgubo zaupanja, ne le statistično. Potrebno se je spustiti med ljudi in oceniti stanje od spodaj navzgor, v tem primeru tudi v luči posameznika, podjetnika, da si pridobiš legitimnost upravljanja. Nepotizem, klientelizem in kronizem (poslovanje po sorodstvenih, strankarskih in prijateljskih povezavah) se odkrito in brez sramu kaže skozi poteze vlade predvsem s kadrovanjem pri velikih infrastrukturnih projektih. Osebe, ki nimajo kariere in referenc za področje, kamor jih vlada zaposli, če pa jo že imajo, so v svoji karieri povzročile bančno luknjo ali propad podjetij, zasedajo ključna mesta na podlagi zvez in prijateljstva. Takšne vrste prijateljski Kronikapitalizem, ki ga zastopa vlada, vodi v plutokracijo, za katero velja opis: bogastvo je zakon.

 

 

V zadnjih dveh tednih mediji ponovno poročajo o napovedanih menjavah uprave Luke Koper, ki je vladajoči koaliciji, predvsem pa Stranki modernega centra (SMC), že dolgo trn v peti. Vzrok je seveda nasprotovanje uprave luke pod vodstvom Dragomira Matića finančnemu modelu izgradnje 2. tira železniške proge med Divačo in Koprom, po katerem bi Luka Koper morala letno plačevati dodatne dajatve za pretovor v višini skoraj 17 milijonov evrov. Prve »desante« na upravo je vlada preko SDH začela že lansko poletje, vendar so »primorske ljudske vstaje«, do katerih je prišlo v Kopru, zaustavile menjave. Vlada, ki je preko resornega ministra in preko SDH vodila operacijo zamenjave uprave luke po modelu, ki ji je leto poprej uspel na DARS-u, se je umaknila, bilo pa je jasno, da samo začasno, do priprave nove strategije napada na luško vodstvo.

 

Luka Koper v primerjavi z nekaterimi drugimi paradržavnimi podjetji, kjer ima država večinski delež, posluje naravnost odlično. Dobiček družbe je v prvih devetih mesecih znašal 40 milijonov evrov in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 20%, dobiček iz poslovanja EBITDA pa 44 milijonov evrov oziroma se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 15%. Ladijski pretovor se je prav tako povečal 9% in je znašal 18 milijonov ton pretovorjenega blaga. Človek se seveda vpraša, čemu takšna ihta s strani SMC, da se po objavljenih poslovnih podatkih za obdobje januar-september sodeč, očitno uspešna uprava odstrani?

 

Najprej je potrebno povedati, da je predsedniku vlade vsaj po njegovih izjavah, ki jih je dajal na to temo, izredno težko padel lanskoletni »poraz«, ki mu ga je prizadejal luški »delavski razred«. Zato sedaj ne presenečajo razlogi predvsem nadzornikov, ki kar naenkrat ugotavljajo, da v podjetju obstajajo sistemske neurejenosti na številnih delovnih področjih, kar naj bi podjetje izpostavljalo visokim tveganjem na področju sodelovanja z zunanjimi izvajalci pristaniških storitev, kar seveda posega v sfero pristaniških delavcev, ki so upor pod okriljem sindikatov tudi zrežirali. Vendar pa vlada takrat ni imela ustreznega kandidata, ki bi brez negodovanja javnosti zamenjal poslovno uspešnega Matića.

 

Po luških vstajah pa se je zgodil še en dogodek, ki je dogajanje okoli uprave začasno potisnil v ozadje referendum o 2. tiru. Vladno ekipo, v kateri so sodelovali vsi paradržavni subjekti, od Slovenskih železnic, 2TDK, DARS, DRI, predstavnikov koalicijskih strank, nekaterih primorskih občin in posameznikov, je na referendumskih soočenjih proti neorganizirani in na trenutke povsem razglašeni, kaotični in vseh vetrov nametani civilni pobudi Vilija Kovačiča, ki je zbrala 40.000 podpisov za izvedbo referenduma, je vodil državni sekretar Jure Leben. Leben, ki se je na začetku mandata Cerarjeve vlade moral umakniti iz mesta državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor zaradi napačnih navedb o svojem akademskem nazivu, se je na Ministrstvo za infrastrukturo vrnil z nalogo, da zažene gradnjo 2. tira, za katerega je minister Gašperšič na svoji predstavitvi v Državnem zboru ocenil, da ga še vsaj 30 let ne bomo potrebovali. Pa ni bil edini, ki je razglašal tovrstne teze. Drugi je bil direktor DRI (Družba za razvoj investicij) Jurij Kač. Nasprotniki medijsko niso zmogli učinkovito opozoriti na velike anomalije samega projekta, kjer še posebej izstopa njegova investicijska vrednost, ki za kar 100% presega ceno gradnje tehnično najzahtevnejšega avtocestnega odseka čez Trojane. Če zanemarimo dejstvo, da udeležbeni kvorum ni bil dosežen, je podpora gradnji 2. tira namreč presenetljivo dobila več glasov kot pa nasprotovanje.

 

Vlada je ob PR podpori najprej našla kandidata, ki nima izkušenj za vodenje tako velikega in zahtevnega logističnega sistema, kot je Luka Koper, ki letno ustvari okrog 200 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Edino slovensko pristanišče, ki je povrhu obkroženo z izredno agresivno, a tudi usposobljeno konkurenco tržaškega in reškega pristanišča, se s tem podaja na izredno spolzka tla, tudi drugi predlagani kandidati nimajo izkušenj v tovrstni dejavnosti. Cerar si je v zadnjih medijskih nastopih po »pilatovsko« umival roke s pravno-poučnimi izjavami javnosti, da vlada z menjavami v državnih podjetjih nima nič, saj je to po pravilih korporativnega upravljanja v pristojnosti SDH. Seveda je to le ena od vrste menjav v zadnjem času, ko ob koncu mandata vlada skriva svoje ljudi na pomembna mesta, ker čutijo, da se bliža čas, ko ne bo več moč kadrovati po zvezah. Kje so preiskovalni novinarji, da razkrijejo vsa kadrovanja vlade v zadnjem letu, predvsem v javnem sektorju lahko govorimo o pravem kadrovskem tsunamiju.

 

Menjava uprave Luke Koper je po mnenju poznavalcev gotovo dejstvo. Da v vladni koaliciji obstaja še malo nelagodja, priča prozorna prestavitev skupščine delničarjev na medijsko popolnoma introvertirani 28. december, ko so ljudje z mislimi čisto drugje ali pa so na zasluženih božično-novoletnih počitnicah izven države. Kadri, ki so omogočili ugrabitev države in njenih institucij, pa se nagrajujejo. Metod Dragonja je prevzel vodenje 2TDK, dosedanji direktor Žarko Sajič je dobil tolažilno funkcijo člana uprave te družbe. Brez kakršnega koli javnega razpisa. Isto velja za DARS, pa še kakšno državno podjetje prometne in logistične sfere. Merilo izbora teh ljudi ni bila meritokracija, ampak dogovor znotraj ozkega kroga ljudi, imenovanje kupa predsednikov in članov nadzornih svetov DARS, DRI, SŽ, ŽGP, 2TDK, ki ne postavljajo neprijetnih vprašanj in ne delajo problemov.

 

Da tovrstni model lahko deluje, potrebuje tudi sklicevanje na fluiden sistem pravne države, ki ga je vlada ustvarila. Fluiden zato, ker nam državljanom polzi iz rok in so nam ga prevzeli, ugrabili, zato govorimo o pojavu ugrabljene države. Ugrabljeni in prevzeti sta predvsem dve področji regulativa in kadrovanje. Fluidni model izhaja iz kreativnih razlag pravnih norm v korist vladajočih elit, obarvanih z normalizacijo deviantnih ravnanj in svojstvenim opravičevanjem dejanj s sklicevanjem na višje cilje, podprto z zaposlovanjem po zvezah in poznanstvih. Prav zgoraj opisana zloraba moči je značilna za novonastajajoče demokracije, kjer se »vladarji« zgledujejo po sončnem kralju Ludviku XIV, ki je zlorabo moči udejanil v besedah, ki mu jih pripisujejo: »L’etat, c’est moi« – »Država, to sem jaz.«

Dr. Bojan Dobovšek

Mogoče vam bo všeč