VIDEO: Najšibkejši člen žitne verige so odkupovalci, mlinarji in peki, ki so celo odpovedali pogajanja

Že leta se pred pričetkom žetvenih opravil ponavlja ena te ista zgodba, v kateri so deležniki kmetje, pridelovalci pšenice in drugih ozimin, na drugi strani pa kupci, torej mlinska in pekovska podjetja. Vse se vrti okoli odkušnih cen pridelka za posamezne kakovostne razrede. Že lani je bilo na pogajanji obilo hude krvi, letos pa so se zadeve še dodatno zapletle. Celo tako daleč, da so mlinske in pekovske družbe preprosto odpovedale današnja pogajanja, se dobile brez kmetov na skrivni lokaciji, plod tega pa so ponujene idkupne cene, ki so krepko nižje od lanskih, ki so jih bili kmetje pripravljeni sprejeti. 

Odkupovalci so namreč sami določili cene, ki so za okoli 10 evrov nižje od lanskih, sindikat kmetov pa jim očita celo kartelno določanje cen in zavrača uradne izračune stroškov pridelave, ki jih je oblikoval Kmetijski inštitut Slovenije. “Partnerji so v petek srečanje preprosto odpovedali, pustili so nas na cedilu, čeprav smo se pred tednom razšli z dogovorom, da se danes, ko bo več znanega o letošnjem pridelku pšenice, znova pogovarjamo o izhodiščih za določanje cen,” je danes v Murski Soboti povedal Franc Kučan, podpredsednik sindikata kmetov Slovenije in predstavnkik kmetov pridelovalcev. Glede na napovedi, da bo letos kakih 30 odstotkov manj pridelka in še ta bo tudi nekoliko slabše kakovosti, bi bili kmetje zadovoljni z lanskimi izhodiščnimi cenami.

Po Kučanovem mnenju smo priča karteknemu dogovarjanju kupcev, med katerimi so seveda tudi vse kmetijske delniške družbe kot je Panvita, ki se pojavlja na strani predelovalcec in kupcev. Po njegovem žitna veriga v obliki, kot je bila, tudi ne obstaja več in da sindikat resno razmišlja, “da se takih umazanih igric ne gre več”, ker da v Sloveniji končno moramo povedati, kaj hočemo.

Franc Režonja, direktor kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, je ob tem povedal, da so pri njih izračunali, da je strošek pridelave za tono pšenice 181 evrov. “Ne trdimo, da drugi računajo narobe, vendar upoštevamo, da v celoti pokrijemo stroške, na kmetijah pa so danes tudi univerzitetno izobraženi, ki si zaslužijo primerno plačo,” je pojasnil. Kmetijski inštitut je za letos izračunal ceno 148 evrov.

Tudi Branko Majerič z Dravskega polja in Franc Štih iz Prlekije sta se strinjala, da izračunani stroški ne pokrivajo realnih. “Trdimo, da imamo pravico zahtevati ceno, ki pokriva stroške pridelave, ne pa da zdaj kmetje dajemo med 40 in 50 evri super rabata po toni mlinski industriji, kar je nesmisel,” sta prepričana.

VIDEO: Izjave Franca Kučana, Franca Režonje, Franca Štiha, Branka Majeriča