Več koncesij, več denarja za invalide in šport

Pred enim mesecev sem objavil blog Monopol športnih stav, v katerem sem izrazil moje mnenje o monopolu športnih stav, katerega v svojih rokah drži zasebno podjetje Športna loterija, s skupino posameznikov.

Po sprejemu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, s katerim je ukinjen monopol na področju športnih stav, me je pred dvema tednoma neprijetno presenetil veto državnih svetnikov, ki so ta zakon poslali ponovno v državni zbor. Ne vem kaj so razmišljali, ko so glasovali za veto, toda po mojem mnenju verjetno niso ravno ljubitelji športa.

Vsi, ki delamo v klubih in s svojim denarjem financiramo delovanje teh klubov, smo bili nad početjem 18 svetnikov, ki so glasovali za veto, globoko razočarani. Njihovi razlogi in obrazložitve, zakaj so glasovali za veto in zakaj je bolje, da ohranimo monopol skupine posameznikov, ki se napaja pri Športni loteriji, so bile žalostne, če že ne smešne. Navedbe, da bo država dobila manj sredstev iz naslova koncesijske dajatve ne vzdržijo osnov matematike. Kot prvo, ne sme se izhajati iz sedanjega sistema izračunavanja koncesijske dajatve, ko osnovo predstavlja razlika med vplačili in izplačili. Takšen način izračuna osnove so si pred leti najverjetneje pripravili ti isti monopolisti.

Iz razpoložljivi podatkov je razvidno, da je v zadnjih petih letih znašala koncesijska dajatev 24.379.224,00 EUR oziroma v povprečju letno 4.875.845,00 EUR, kar je smešno malo, glede na zneske koncesijskih dajatev, ki jih poberejo v državah, kjer je ukinjen monopol.

V primeru, da bi imeli več koncesij, bi v Sloveniji veljala konkurenca in za pridobitev koncesije bi se odločil tisti, ki bi menil, da bo zaslužil toliko, da bo lahko plačal določeno koncesijsko dajatev. Moj predlog je, da naj koncesijska dajatev znaša 10,00 % od vrednosti vplačil. Potem pa naj se vsak sam odloči, ali bo zaprosil za koncesijo ter, ali bo sposoben zaslužiti toliko, da bo lahko plačal koncesijsko dajatev.

Glede na to, da je v zadnjih petih letih znašala vrednost vseh vplačil pri športnih stavah 397.810.968,00 EUR, bi to, ob predlaganem načinu plačila 10,00 % koncesijske dajatve, pomenilo, da bi Športna loterija v zadnjih petih letih, namesto sedanjih 24.379.224,00 EUR, vplačala 39.781.096,00 EUR koncesijske dajatve, kar je 15.401.872,00 EUR več kot danes, ko imamo v Sloveniji monopol.

To pomeni, da bi Fundacija za financiranje invalidskih organizacij v zadnjih petih letih, namesto sedanjih 5.230.603,00 EUR prejel 7.956.219,00 EUR, Fundacija za financiranje športnih organizacij pa bi, v zadnjih petih letih, namesto sedanjih 19.148.620,00 EUR, prejela 31.824.877,00 EUR.

Če k tem zneskom dodamo še nove koncesionarje, se zneski samo zvišajo. Zato mi ni  jasno, kako državni svetniki, ki so glasovali za veto, ne razumejo, da se z ukinitvijo monopola ustvari konkurenca, določi se novi način izračuna koncesijske dajatve, v primeru konkurence, se nameni več sredstev za oglaševanje, kar pomeni, da bi športni klubi dobili več sredstev kot danes, ko oglašujemo tisti, ki imamo ta šport radi.

Tudi navedbe, da se ne ve koliko znaša davek od dobitkov je smešna, saj je jasno in zakonsko določeno, da se od vsakega dobitka na 300,00 EUR plača davek po stopnji 15 %.

Zaradi tega me res zanima, kaj poganja zagovornike monopola, da so tako vroči zagovorniki monopola športnih stav, v rokah Športne loterije in kaj je poganjalo tiste, ki so v državnem svetu glasovali za veto. Monopol ni bil nikoli dober in je v sebi zmeraj vzbujal sum korupcije. Pri sprostitvi monopola pa deluje trg.

Mag. Ivan Simič

https://www.simic-partnerji.si/davcni-blog.html