Vane K. Tegov: Politični idiotizem dobiva nove razsežnosti-diplomatski, obrambni, vladni fiasko brez primere!

Politični  idiotizem dobiva nove razsežnosti – diplomatski, obrambni, vladni fiasko brez primere!

Zgoraj omenjena trditev o političnem idiotizmu ali bebavosti njenih akterjev ima več kot dovolj podlage in ni potrebe jo iskati z lučjo pri belem dnevu.  Je kot hitro vnetljiva snov, kot politična »slama« ki uniči v sekundi, spremeni v nič delo drugih, ki so resnično uporabljali znanje, vedenje, veščine in čas kot neprecenljiva komponenta pri graditvi in krepitvi ugleda Slovenije v svetu, neposredno ob nas, blizu nas ali v oddaljene dežele.

O tem kako so Američani odstranili in kako so prišli do časa in mesta zadrževanja zloglasnega mednarodnega terorista iranskega generala, strateško in vojaško izurjenega morilca statusom »narodnega »heroja v Iranu je bilo v zadnjih dneh, oziroma slabem tednu prelito veliko črnila. Mnogo tega je napisano tako kot je v resnici bilo in z resnico o tem kaj je bilo , kdo je pravzaprav Kasem Solejmani in kakšna je bila  njegova vloga v Iranu  in na območju ISIL, v sami Siriji. Tudi o taktičnosti ameriškega početja in učinku. Kasem Solejmani, je  bil uradno razglašen za mednarodnega terorista z največjo stopnjo nevarnosti  za svetovno ureditev in človeštvo. Neizpodbitno. Neizpodbitna je tudi pričakovana, vendar  neumna, prozorna reakcija Irana, z poskusi raketiranja 22 izbranih lokacij v Iraku. Do tod je tako kot smo vedeli in pričakovali.

Tu nastopimo mi. Slovenija. Kakšna Slovenija, kdo v čigavem imenu in s kakšnim pristopom, je pa drugo vprašanje.

Že zgodaj zjutraj osmega januarja sklicana tiskovna konferenca, sestanek v poveljstvu Slovenskih oboroženih sil, vrhovni poveljnik SV s svojo piarovko zelo verjetno  z torbico znamke ki »gate trga« brez pripomočkov kot je diktafon ali podobne reči, Vrhovni poveljnik modno brezhiben, Karel Erjavec konfuzno ponavljajoči, Alenka Ermenc, načelnica GŠ SV, močno vznemirjena, z alinejami v rokovniku za masko in krepitev samozavesti in »smo«pripravljeni. Se »špilati« odločitve nacionalnega pomena.  

»Odšpilali« so nacionalno sramoto. Žal »odlično« in še huje, odločno!

In tu nastopijo glavni igralci na področju prej omenjenega področja političnega idiotzma.

Številka ena je Karel Viktor Erjavec, politični Kalgon in kameleon, tokrat v vlogi ministra za obrambo Republike Slovenije. Sprejmejo odločitev o evakuaciji slovenskih vojakov specialne enote za pomoč pri urjenju   iraških vladnih sil. Res je da krajši čas ponoči, iz 7/8 januarja ko so nad Irak poletele iranske rakete, je bilo res tvegano. Iranske rakete so deževale. Vojake je rešilo, ker so se skrili. Žrtev ni bilo. Vojaki ki so profesionalci  so to tako vzeli kot možen rizik, saj so vendar na vojnem območju. Glej ga zlomka, položaj se je hitro popravil. Kaj zdaj? Obrambni minister Karl Erjavec pa ni bil več sposoben spremeniti javno razglašene odločitve, da se morajo vojaki takoj vrniti v domovino, ki jo je že razglasil. Erjavčeve računice so dokaj razumljive zanj, ne pa celo državo, vojsko in ugled teh dveh prej omenjenih, države in vojske namreč. Umik  je zahteva njegova volilna baza.  In Karel jih rabi, sedaj ko mu trda prede glede stranke in kmalu ko bodo morebitne predčasne volitve.  Lepo je odigral vlogo in osramotil svoje državljane, odigral je tudi  vlogo »belgijskega ovčarja« lobijem in globoki državi. Tudi zato in predvsem zaradi tega so se mogli ta teden  iz  Erbila, kurdske prestolnice na severu Iraka,  na vrat na nos  z repom med nogami, osramočeni  pobrati kot »dama slabega slovesa« s plesa, ali  zbežati šest slovenskih vojaških specialcev. V času prej omenjene evakuacije, ki je vmes postala relokacija čeprav so se razmere umirile, so z redno linijo prileteli iz Erbila do Turčije in kasneje  z  tam že čakajočim Falconom prišli v Slovenijo.

In tu je Karel Viktor Erjavec požel »aplavz« in postal, po moji presoji, kandidat za nacionalno sramoto  številka ena!

Čeprav V Slovenski vojski  umirjajo žogo, duh je ušel iz steklenice. Posebej je za profesionalce hudo ko tri tedne pred koncem misije te pripeljejo za štirinajst dni na dopust, priokus slabosti ali dezerterstva ostaja. Žal. Kljub vihrajoči zastavi in misiji brezglavi. Dezerterstvo  iz bojišča kje ni bojev  je sramotno,  rez opravičila.

 

Kako pa to pokriva diplomacija, ta dogajanja in odločitve  Slovenskega »vojaškega« mrtvoudega vrha?

Po moje »odlično«, v smislu odločnosti in neomajnosti  ter negovanja konfuznosti, plitvosti in kakofoničnosti, za kar se  je minister Cerar že do sedaj izkazal »vrhunsko« usposobljenega in  diplomatsko »preudarnega« . Seveda ob prvi reakciji na odstranitev Solejmanija kot klasificiranega terorista, je hitel z sluzasto diplomatsko frazo,  da to ni prav da se izvajajo posegi na ozemlju druge države kot je Irak in se odstrani visoki predstavnik vojske tretje države. Čeprav mu mora biti jasno,  v kolikor je vodja diplomacije in pravnik, da so veleposlaništva po Ženevski konvenciji o diplomatskih predstavništvih eksteritorialno območje države ki jo predstavljajo. Napad na ameriško veleposlaništvo je napad na ameriško ozemlje.  To je povsem jasno  in po njegovem, da je ene kot da jih je  okrcal, predvsem ZDA, ki so mimo grede naši zavezniki in prijateljska država (po zaslugi Mira Tepca Carjevega ne najbolj) teroristovega  početja pa neutralizira ko pove ali da do vedenja da pomaga  pri urjenju sobratov šiitov. Se globoko strinja z odpiranjem knjige žalovanja na Iranskem veleposlaništvu, brez kančka diplomatske rahločutnosti, kar je najmanj kar naredi  prvi človek diplomacije v normalni državi, to je da se to ne omenja, še najmanj podpira. Samo reklama, poziv, je  manjkal,  ki bi vabil državljane  k množičnemu vpisu v knjigo žalovanja. Hudomušno se sliši pripomba, »da češ to je najmanj kar lahko naredimo za njih vendarle smo nekaj zaslužili z njimi ko smo igrali in dobro odigrali vlogo dežurne » pralnice« denarja za njihov napredek v širjenju islama po svetu«. Druga ali katerakoli stran posebej zavezniška, seveda s kilometrino na področju negovanja dogovorov in zavezništev, bi se vsaj pasivizirala in ne kaj potencirala.

A naš Mirko ni rabil dolgo pa je spet kiksnil. Ob sestrelitvi ukrajinskega letala nad iranskim zračnim prostorom v katerem je bilo 176  potnikov in članov posadke, v času ko so rakete švigale poroti tarčam ki sojih Iranci izbrali za maščevanje za umor generala-terorista, in sprva Iran ni ti pod razno ni želel krivdo za sestrelitev letala , je »naš« Mirko izjavil da je šlo za nedopustno napako , ki so jo naredili zadolženi za civilno letalstvo. Miro Cerar opravičuje to kot nedopustno napako pri državi, ki jo v maniri negovanja odnosov iz časa neuvrščenih, kjer so do konca in naprej odgovorni tako neumni  da ne zaprejo zračni prostor za civilno letalstvo v času trajanja  obstreljevanja in raketiranja.  

To žal Mira Cerarja, kot ministra za zunanje zadeve in kot politika uvršča na listi osem ki izvajajo, zagovarjajo ali kreirajo in v življenje spravljajo politične idiotizme. O tem da je že izpadel iz diplomatske prve in druge lige, in je pristal v regionalni ligi v družbi z  nizkokategorniki pa ni več za izgubljati besed. Še albanskim diplomatom v gleda v hrbet.  Več poguma in jasnih stališč ima kritična masa iranskega ljudstva, ki je šlo na ulice  iranskih mest , kljub tveganju za lastno življenje,ko so izvedeli da je iranska revolucionarna garda sama sestrelila letalo na katerem  je bilo največ njihovih državljanov.  Mirko pa kar naprej »brusi« diplomatska stališča , seveda do naslednjega kiksa, v kolikor  bo imel priložnost. Mislim da je Cerar svoj bonus v politiki in diplomaciji že zdavnaj izkoristil, zdaj že prehaja v kripto depresivno stanje,ki je škodljivo za državo.

Kaj pa prvi minister, Marjan Šarec?

Vrh države, predvsem predsednika  Vlade Marjana Šarca ni bil zraven, verjetno je imel mentalni trening za krepitev politične stabilnosti,  svoje tudi zato ker se  je ustrašil zanje, posredno bolj zase.

On je bil v vlogi » telefono mutto«,  telefon ki ni zazvonil, nič konkretnega vedel, nič konkretnega slišal, čeprav je bil obveščen o tem in onem. Prva reakcija je bila da je to suverena odločitev ministra Erjavca in vojaškega vrha  in vrhovnega poveljnika  Slovenske vojske. Ta pa je velik demokrat.

Gospodu Premierju ni bilo všeč to da se  to dogaja  preveč na očeh javnosti. On bi najprej odločal in potem sporočal. Da se bo v bodoče posvetil tovrstnim situacijam, da ne bo izpadlo tako kot je v tem primeru. Fant obvlada. Sceno. Ja, sceno stand up komedije. In vlogo komedijanta, samo na napačni sceni igra.  Sama pojavnost in njegova konotacija je pa, pomeni njegov in vseh tistih,  ki so  ga inavguirali,  kiks brez popravnega, tudi zato  ker to ni srednja lesarska, to je država in odločanje  o usodi državljanov.

To pa je usodni idiotizem, ki rabi rešitev, če že ne včeraj, in je že prepozno za danes, vsaj jutri, pa brez odlašanja.

Zbudimo Slovenijo našo zaspano lepotico!