V Mojstrani obeležili 50-letnico helikopterskega reševanja v gorah

Ob 50-letnici helikopterskega reševanja v gorah je vceraj v Mojstrani potekala prireditev, na kateri je
zbrane med drugim nagovorila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Poudarila je, da je
helikoptersko reševanje v gorah v Sloveniji po ucinkovitosti in usposobljenosti ekip povsem primerljivo
z drugimi alpskimi državami.

Da to humano in humanitarno delo poteka na tako visoki ravni, so v prvi vrsti zaslužni piloti, zdravniki, reševalci, tehniki, je poudarila ministrica. “Vi ste tisti, ki se prakticno vsakodnevno odpravljate v tvegane in nemalokrat tudi nepredvidljive akcije, kjer ni prostora za brezskrbno rutino, ampak morata biti vsaka vaša poteza in odlocitev krepko pretehtani in preudarni,” je nagovorila zbrane in jim izrekla globoko spoštovanje ter zahvalo za njihovo neprecenljivo delo.

Kot je navedla Györkös Žnidarjeva, zacetki helikopterskega reševanja v gorah segajo v leto 1967, ko
je takratni republiški sekretariat za notranje zadeve dobil prvi helikopter. To leto velja tudi za zacetek letalske policijske enote. Helikopter je bil prakticno takoj prepoznan kot uporabno transportno sredstvo pri reševanju v gorah in tako je 5. februarja pred 50 leti prvic posredoval v akciji reševanja s Copovega stebra v Triglavski steni, je navedla ministrica. Prednost in ucinkovitost helikopterja pri reševanju v gorah pa sta se po njenih besedah izkazali za nepogrešljivi.

V helikoptersko reševanje v gorah se je leta 1997 s svojimi helikopterskimi posadkami vkljucila tudi Slovenska vojska. Primarna naloga letalske policijske enote je helikopterska nujna medicinska pomoc, Slovenska vojska pa je primarni prevoznik za helikoptersko reševanje v gorah. Ob tem si policija in vojska izmenjujeta te naloge.
Po besedah državnega sekretarja z ministrstva za obrambo Miloša Bizjaka je Slovenska vojska v sistemu helikopterskega reševanja v gorah eno od prvih intervencij opravila 28. decembra 1993. V zadnjih desetih letih pa so njihovi letalci opravili 2115 intervencij in prepeljali 2205 oseb. S helikopterskimi prevozi pomagajo tudi Planinski zvezi Slovenije, javnemu zavodu Triglavski
narodni park in pri gašenju požarov.

Po podatkih notranjega ministrstva je v obdobju 1967-1977 policijski helikopter v gorah posredoval
119-krat, v naslednjem desetletju 233-krat, desetletje zatem 416-krat, v letih od 2008 do 2017 pa je posredoval kar 1587-krat.
Državni sekretar Bizjak ob tem ni mogel mimo dejstva, “da so naši belli v povprecju stari krepko preko 20 let”.
Po njegovih besedah je prišel cas, ko se bomo morali resno vprašati, odlociti in si pogledati v obraz, ali želimo ostati del helikopterskega reševanja ali ne. Osebno meni, da mora helikoptersko reševanje ostati v državnih rokah.
Izvajanje gorskega reševanja in helikopterske nujne pomoci na tržnih zakonitostih po njegovem mnenju za državljane ne bi bilo dobro. Kot mu je znano, so tudi nekateri helikopterji slovenske policije na robu iztrošenosti, in po njegovih besedah bi bilo smotrno razmisliti o skupnem javnem narocilu novih helikopterjev.

Nagovor ministrice za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar na prireditvi ob

50-letnici helikopterskega reševanja v gorah, 22. 2. 2018

 

Cenjeni organizatorji in gostitelji današnje prireditve, vsi, ki srč no in pogumno sodelujete pri reševanju v gorah, spoštovana kolegica ministrica, dragi gostje.

V čast mi je, da vas lahko nagovorim ob tako spoštovanja vredni obletnici vašega dela, to je 50-letnici helikopterskega reševanja v gorah v Sloveniji. To je odlična priložnost, da pokažete javnosti, kako pomembno in odgovorno, pa tudi nevarno poslanstvo opravljate v naših gorah. Tako že več kot 100 let Gorska reševalna zveza Slovenije združuje prostovoljke in prostovoljce, ki ljudem pomagajo pri nesrečah v gorah in težje dostopnih terenih. Vaša organizacija predstavlja ključno stičišče, kjer se učinkovito prepletajo bogate, več desetletne izkušnje iz reševanja in poznavanje specifike slovenskega gorskega sveta in pogosto nepredvidljivih razmer v gorah. Tako na enem mestu odlično povezujete teoretično znanje in praktično delo vaših članic in članov z drugimi inštitucijami in službami tako na nacionalni kot mednarodni ravni. To je še posebej pomembno pri helikopterskem reševanju v gorah, zato sem zelo ponosna, da je del te polstoletne zgodbe tudi slovenska policija.

 

Začetki helikopterskega reševanja v gorah segajo v leto 1967, ko je takratni Republiški sekretariat za notranje zadeve dobil prvi helikopter. To leto je tudi začetek Letalske policijske enote. Helikopter je bil praktično takoj prepoznan kot uporabno transportno sredstvo pri reševanju v gorah in tako je 5. februarja pred 50-imi leti prvič posredoval v akciji reševanja iz Čopovega stebra v Triglavski steni. Prednost in učinkovitost helikopterja pri reševanju v gorah sta se izkazali za nepogrešljivi in tako se je iz leta v leto povečevalo število posredovanj.

V helikoptersko reševanje v gorah se je leta 1997 s svojimi helikopterskimi posadkami vključila tudi Slovenska vojska. Primarna naloga Letalske policijske enote je sicer helikopterska nujna medicinska pomoč, Slovenska vojska pa je primarni prevoznik za helikoptersko reševanje v gorah. A obe, Policija in vojska, si izmenjujeta te naloge, saj se zavedata, da sta za uspešno reševanje bistveni vrhunska usposobljenost in optimalna pripravljenost posadk v resničnih situacijah. Ni dvoma, da je reševanje v gorah s pomočjo helikopterja izredno zahtevna naloga, ki terja nenehno urjenje celotne ekipe, tako pilotov, tehnikov letalcev, zdravnikov letalcev in reševalcev letalcev. Policija zato temu področju že vseskozi posveča veliko pozornosti. Vsako leto tako nameni vsaj 50 ur letenja s helikopterjem za usposabljanje reševalcev in zdravnikov, pa tudi odobritev naleta helikopterjev Letalske policijske enote za usposabljanje Gorske reševalne zveze Slovenije je v zadnjih letih predmet sporazuma o sodelovanju med Policijo in zvezo, kar je zelo pohvalno in dobrodošlo.

 

Uspehi helikopterskih reševalnih ekip v preteklih desetletjih so trden dokaz, da so sodelovanje, tovarištvo, zaupanje in pogum tiste lastnosti, ki jim moramo dati kar največjo veljavo, jih negovati in spodbujati. Vendar pa sta si kljub vsem pripravam, izkušnjam, previdnosti in strokovni podkovanosti uspeh in nesreča dostikrat nevarno blizu. Zahtevnost reševanja in težke vremenske razmere so žal že botrovale nesrečam in tudi smrtnim žrtvam med reševalci in zdravniki. Taki dogodki potrjujejo, kako tvegano je vaše delo, in tega se moramo zavedati prav na vsakem koraku.

 

Spoštovani,

veseli me dejstvo, da je helikoptersko reševanje v gorah v Sloveniji po učinkovitosti in usposobljenosti ekip povsem primerljivo z drugimi alpskimi državami. Da to humano in humanitarno delo poteka na tako visoki ravni, ste v prvi vrsti zaslužni vi, piloti, zdravniki, reševalci, tehniki. Vi ste tisti, ki se praktično vsakodnevno odpravljate v tvegane in nemalokrat tudi nepredvidljive akcije, kjer ni prostora za brezskrbno rutino, ampak morata biti vsaka vaša poteza in odločitev krepko pretehtani in preudarni. Zato sem prepričana, da boste skupaj pisali zgodbo o uspehu še naprej v naslednjih letih in obenem svoje bogato znanje nesebično predajali mlajšim generacijam.

 

Izrekam vam globoko spoštovanje in zahvalo za vaše neprecenljivo delo, a se hkrati zavedam, da najbrž za vas ni lepšega in boljšega priznanja, kot so rešena človeška življenja in nasmehi rešenih ponesrečencev, ki vas – v to ne dvomim – vsak dan spremljajo na vaši častivredni poklicni poti.

 

Hvala.