TURISTIČNA KATASTROFA V EU

Nova analiza Cedefop-a raziskuje, katere države članice EU bodo verjetno pričakovale največja tveganja za izgubo delovnih mest, povezanih s turistično industrijo.

Turistični sektor je v zadnjih dveh desetletjih postal eden najmočnejših stebrov gospodarstva EU. Rast delovnih mest v turizmu je od leta 2000 več kot trikrat večja.

Toda sektor se zdaj sooča z mračno in negotovo prihodnostjo, saj bodo protiukrepi proti koronavirusu še naprej motili tako individualna kot poslovna potovanja v potencialno dolgem obdobju. Poleg tega lahko vpliv pandemije prinese globoke spremembe v navadah in poslovanju ljudi, s katerimi se turistična podjetja lahko borijo še prihodnja leta.

Od katerih držav članic EU se lahko pričakuje, da se bodo v turističnih delovnih mestih soočale z največjimi tveganji? Cedefop opredeljuje in raziskuje dva dejavnika tveganja:

(a)    pomen mednarodnih prihodov za turistični sektor v državi in

(b)   delež malih podjetij v turističnem zaposlovanju.

(a) Odvisnost od mednarodnega turizma velja za dejavnik z visokim tveganjem, saj naj bi mednarodni prihodi močno vplivali na koronavirus. Evropske države so v različni meri odvisne od mednarodnega turizma. Malta, država z manj kot pol milijona prebivalcev, je leta 2018 sprejela več kot 2,5 milijona tujih turistov ali 5,3 na prebivalca; nasprotno je Slovaška s skoraj 5,5 milijona ljudi v istem letu sprejela 2,3 milijona tujih turistov ali 0,4 na prebivalca.

Trenutno privlačnost za tuje turiste predstavlja grožnjo: letošnje poletje se bodo lokalna podjetja morda morala zanašati samo na domače turiste, v primeru držav, kot so Malta, Hrvaška ali Ciper, pa to ne bo dovolj za izravnavo padanja mednarodnega povpraševanja .

(b) Majhna in srednje velika podjetja (MSP) in zlasti mikro podjetja (z manj kot 10 zaposlenimi) se lahko štejejo za bolj dovzetne za negativne učinke koronavirusa glede na njihove omejene človeške in finančne vire ter pogostost večje težave pri dostopu do podpore vlade. Mikro podjetja so povezana z več kot tretjino zaposlitve v turističnem sektorju v 15 državah članicah EU; na primer v Italiji prispevajo k polovici zaposlovanja v turističnem sektorju, pri čemer Poljska ne zaostaja.

Ta dva dejavnika tveganja predstavljata velike izzive za turistični sektor po pandemiji koronavirusa, zlasti v petih evropskih državah: Malti, Hrvaški, Cipru, Avstriji in Grčiji. Podpora sektorju, zlasti njegovim manjšim obratom, je ključnega pomena za zaščito milijonov delovnih mest po Evropi.

Povz.: Cedefop