Tudi letošnji prvojanuarski skok v mrzlo Savinjo uspel!

Bregovi Savinje v Celju na trasi ob  Kajak in kanu progi na Špici postaja vsako leto 1. januarja stičišče pogumnih, veselih in optimistično naravnanih ljudi  ter sljudi, ki se na  novega leta dan dobijo, poklepetajo predvsem pa  spremljajo pogumne može, žene in mladino, celo otroke kako preizkusijo svojo vzdržljivost ter veder odnos do življenje in športa.

 

Tudi letos  prvojanuarskega popoldneva ni bilo drugače. Enako. Boljše, v tem da je bilo tudi vreme zaveznik vseh, ki so bili tam iz katerega koli  razloga.

V Savinjo, ki je imela 4,4 stopinje Celzija, se je danes okopalo 78 najpogumnejših, najpredrznejših , najstarejša udeleženka bo letos dopolnila 79 let najmlajša udeleženka pa 6 let., vsi so pokončno strumno predvsem z radostjo in pričakovanjem da jim bo uspelo so vstopali  v mrzlo reko.

Novoletni skok so v Celju prvič organizirali pred natančno desetimi leti. Takrat je bilo kopalcev deset. Na mnogih  od teh skokov  je v vodo med prvimi  šel tudi sam župan Celja.

Organizacija vsakoletnega, letos 10. jubilejnega, je  Kajak kanu klub Nivo Celje in njegov neutruden predsednik ter alfa in omega vsega poveznega z vodo okoli Špice, Dušan Konda, ki je vesel, da se vsako leto prvega skoka v Savinjo 1. januarja pri KKK Nivo Celje na Špici zbere toliko ljudi: »Prireditev je postala zelo odmevna na katero pride veliko ljudi z Gorenjske, Zasavja, Ljubljane, Maribora, Prlekije, Ajdovščine, celo iz Dalmacije… Od vsepovsod, Celjanov sploh ni največ ali samo za vzorec. To je za nas uspeh,  da so prišli iz vseh koncev Slovenije, kar je po eni strani izredna promocija o prireditvi samo in seveda še več  o samem Celju«.

Dodal bi, še za življenja si že zasluži spomenik ali pa vsaj  projekt Špice  na katerem  se bodo odvijale tekme svetovnega formata. Kdo ve, zna in zmore.

Še večje odmevnosti, udeležbe in seveda tudi več organizacije pričakujemo poleti, točneje 29 avgusta, ko se bo tukaj dogajalo in zgodilo,  ko bodo tukaj gostili člansko prvenstvo v slalomu na divjih vodah.

Vane K. Tegov