Taksist v službi Plavega z lažmi nad osamosvojitelja Krkoviča

Bolj, ko se Slovenija približuje 30 letnici osamosvojitve, bolj se krepijo sile, ki jim njena samostojnost ni bila intimna opcija. Nekdanji partijski šef Milan Kučan Plavi, ki mu je z lažno podobo iskrenega demokrata uspelo pretentati slovenske volivce, da so ga izvolili za predsednika države, je pred skoraj 25 leti v Novi Gorici izrekel zlovešče besede, da so »za premagovanje sovražnika postala dovoljena vsa sredstva…….od diskreditacij do likvidacij, tudi  fizičnih«! Njegov sovražnik je bil seveda takratni obrambni minister Janez Janša, z njim pa vsi iskreni osamosvojitelji. Med njimi tudi brigadni general Tone Krkovič, ki je Kučanu, kot takratnemu predsedniku Predsedstva RS na proslavi ob razglasitvi samostojnosti, 26. junija 1991 predal raport v svojstvu poveljnika častne enote TO. In ker cilj posvečuje sredstva, je Plavi svojemu partijskemu oprodi Antonu Peinkiherju, nekdanjemu sodelavcu UDBE s kodnim imenom Taksist, zaposlenemu na VOMO, ukazal zrušitev Janeza Janše. Peinkiher – Taksist je angažiral agenta nekdanje obveščevalne službe JLA Radenka Radojčića s kodnim imenom Ljudevit, nastal je načrt, katerega uresničitev je v Sloveniji že 20 let znana kot afera Depala vas. Kučan si je lahko oddahnil, njegovemu oprodi Peinkiherju je uspelo zrušiti Janšo s položaja obrambnega ministra, s pomočjo politično medijske sprege, v kateri je glavno vlogo odigral tednik Mladina, pa so brutalno napadli Janeza Janšo kot švercerja z orožjem, kot ultradesničarja, ki da pripravlja državni udar. Z Janšo so očrnili tudi njegove najbližje sodelavce v osamosvojitveni vojni, tudi Toneta Krkoviča.

Čeprav Milan Kučan Plavi že zdavnaj ni več predsednik Republike, s svojim neformalnim omrežjem »globoke države,« ki je razpredeno okoli zloglasnega Foruma 21, nadaljuje z diskreditacijo ključnih oseb slovenske osamosvojitve. V zadnjih letih mediji, ki so v lasti tajkunskega članstva F 21, več kot servilno objavljajo vsebine izjav preverjenega Kučanovega »eksperta« za specialne psihološke metode vojskovanja Antona Peinkiherja, v katerih ta po dolgem in počez blati slovenske osamosvojitelje. Na straneh Dnevnika, Dela in spletnega portala MMC RTV SLO je Peinkiher v svojih pisanjih in novinarskih prispevkih Toneta Krkoviča prikazoval kot kriminalca, »ki se je okoriščal na račun države in tretjih oseb, ki mu kazniva dejanja niso tuja,« označuje ga za nastopača brez ustrezne izobrazbe, mu odreka osamosvojiteljske zasluge, ker naj bi bil ves čas vinjen, nasploh pa naj bi bil negativec in skrajnež. Poleg tega ga je v svojih izjavah obtoževal, da sta z Janezom Janšo preko Kočevske Reke vodila grosistično prodajo slovenskega orožja in streliva Hrvatom, ju obtoževal, da sta z Janšo glavna akterja preprodaje orožja z mariborskega letališča.

Plazu laži, ki jih je na račun Toneta Krkoviča izrekel oziroma zapisal nekdanji strokovnjak JLA za področje specialnega delovanja KOS, ki verjetno še danes ni prebolel sramotnega poraza njemu ljube JLA v procesu slovenske osamosvojitve, moč za napade pa črpal iz vse očitnejšega rovarjenja globoke države, ki ji samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, je brigadir Tone Krkovič odgovoril s tožbo, v kateri od sodišča zahteva, da Peinkiherju naloži plačilo 21000 evrov odškodnine in objavo preklica neresničnih ter zlonamernih trditev in javnega opravičila v Dnevniku, Delu in na straneh MMC RTV SLO. Prihodnji teden bosta minili dve leti, kar je Krkovič vložil tožbo na sodišče. Opravljena je bila že ena obravnava, druga bo predvidoma na vrsti 26. septembra.

Tone Krkovič ugotavlja, da je Anton Peinkigher sicer res »pobegnil iz JLA, vendar je ni nikdar zapustil! Še vedno vneto opravlja vlogo advokata poražene komunistične agresorske vojske in propadle SFRJ, ki se je v 2. SV »rodila« z ubijanjem lastnih ljudi in tako tudi končala v zadnji balkanski vojni. Peinkiher zaničuje vse, kar diši po slovenski osamosvojitvi. Svoje navedbe gradi na kvazi strokovnosti, ki brez kakršnegakoli sramu temelji na diplomi vojaške akademije JNA –  Centar visokih vojnih škola JNA, ki nosi ime po vojnem zločincu Josipu Brozu Titu. Krkovič v tožbi zapiše tudi, da se Peinkiher kiti  z magisterijem na Fakulteti za družbene vede pod mentorstvom nekdanjega Udbovca in Kučanovega svetovalca Zdenka Roterja, čeprav je bilo njegovo delo spoznano za plagiat. Profesorica na obramboslovni katedri prof. dr. Ljubica Jelušič je glede kraje njenega avtorskega dela že ob izbruhu škandala za revijo Demokracija povedala, da si zaradi tega, ker je tako rekoč ukradel njeno avtorsko vsebino, o tem človeku “za vekomaj misli svoje”. Jasno je, da se Peinkiher ves čas skriva za neko kvazi strokovnostjo, ki jo utemeljuje s končano vojaško akademijo JNA, torej Sloveniji sovražne vojske, in s praktično podarjenim magisterijem zloglasnega mentorja Zdenka Roterja, s čimer le dokazuje, kako zvest je vojščak nekdanje Partije in njenega prvega človeka Milana Kučana.

To, da si vrhunski strokovnjak, šolan v akademiji režimske poražene vojske, dovoli tako nizko in nespoštljivo obrekovati enega ključnih ljudi slovenske osamosvojitvene vojne,  je izliv gneva poraženca in tistih, ki jim samostojna Slovenija ni bila in jim še vedno ni intimna opcija,« v tožbenem zahtevku zapiše brigadni general Tone Krkovič.

Milanu Kučanu se namreč mudi, kajti gerontologija ima svoje zakonitosti, njemu pa še vedno ni uspel dokončen obračun s slovensko pomladjo. Zadnjemu poskusu smo priča prav sedaj, ko leve in kakor sredinske stranke zavračajo dialog z Janezom Janšo o možnostih koalicijskega dogovarjanja. Poskus potvarjanja zgodovinskih dejstvev o nastanku Slovenske vojske nas čaka novembra letos, ko naj bi Lipičeva ZVVS, zvesta izročilu Plavega, s počastitivijo 50 letnice ustanovitve TO, Slovenijo prepričati, da je v tem iskati korenine oblikovanja Slovenske vojske, čeprav je bila TO del vojaških formacij JLA komunistične Jugoslavije. 

Boris Cipot