Sreda v sredo z Romano Tomc

Z Evropsko poslanko Romano Tomc sva pogovor pričela z materijo, ki jo ta čas kot vroč kostanj slovenski javnosti ponujajo praktično vsi dominantni mediji, ki so v lasti ali službi levice, bosanski kredit stranki SDS. Dovolil sem si špekulacijo in ta kredit povezal dogajanje na sklepnem dejanju posebnega preiskovalnega odbora pri Evropskem parlamentu PANA, na katerem so spregovorili tudi o največji aferi v zgodovini Slovenije, o tako imenovani IranNLBGate, ko je državna banka NLB »oprala« za milijardo dolarjev iranskega denarja, o čemer je evropskim poslanskim preiskovalcem pričal poslanec Državnega zbora dr. Anže Logar.

Evropsko obravnavo afere IranNLBGate so slovenski dominantni mediji pospremili s kritiko SDS, češ  da domače umazano perilo pere na mednarodnemu parketu, o sami aferi, ozadjih, botrih in stricih tega početja, pa je bilo bore malo povedanega. Zato se mi zdi, da je bila afera »bosanskega« kredita SDS skrbno načrtovana za preusmeritev pozornosti. Praktično vsi mediji so je polni, o iranski oprani milijardi pa nič.

»Volitve se bližajo,« je bila opazka Romane Tomc. »In volitve bodo burne bolj kot katere koli doslej. Ko je naš predsednik Janez Janša izjavil, da bodo te volitve tudi obračun z mafijsko državo, da prej povedano ni daleč od resnice. V letih od nastanka samostojne Slovenije se je nabralo toliko grehov, da ne obstaja dovolj velika »preproga«, pod katero bi jih lahko vse poskrili. O aferi NLB se zadnje čase nič več ne sliši. Tudi zato nameravam naše organe pregona povprašati, kaj se v zvezi s tem dogaja. Ob koncu zasedanja preiskovalnega odbora PANA je bilo izrečeno jasno sporočilo, ki pa ga nekateri v Sloveniji niso dobro razumeli. Še več, v prevodu so si privoščili manipulacijo, ko so zapisali, da se Evropa sprašuje, zakaj prihajamo s problemi, ki bi jih morali rešiti doma. Ampak, to je le delček sporočila, bistveni del pa so izpustili, in sicer da je odbor PANA ugotovil, da gre na osnovi pričevanj in predloženih dokumentov pri državni NLB banki za utemeljen sum pranja denarja. Ker pa Evropski parlament ni policijski organ, je slovenskim pristojnim organom položil na dušo in srce, da te stvari preiščejo. S tem so slovenski preiskovalni organi dobili možnost popravnega izpita, ker so enkrat to že preiskovali, pa se jim ni zdelo vredno, da bi kar koli  odkrili, čeprav je dejstvo, da so se tukaj dogajale hude reči. In zakaj je vse to prišlo na evropski parlament? Verjetno ne le zaradi velikega obsega pranja denarja, temveč zato, ker se je ta oprani denar predvidoma uporabljal za financiranje teroristične dejavnosti in drugih kriminalnih dejanj, ki so se izvajale tudi na evropskih tleh in še kje drugje. Tudi zato je Evropa zelo zainteresirana, zakaj je v resnici šlo.«

Smo za Evropo dovolj »veliki in pomembni,« da nas bo čez čas pobarala, kako kaj napredujete pri preiskovanju IranNLBGate in ali ste že prišli na sled botrom in stricem tega početja?

Za uvod vam povem nekaj o dogodku, ki se mi je močno vtisnil v spomin. Mi smo kot država pomembni za Evropo. Vendar pa, so še večje države, z še večjimi problemi, kot je naš. Se spomnite, ko smo sanirali naš bančni sistem, nas je to stalo dobrih pet milijard evrov davkoplačevalskega denarja. Za Slovenijo je to ogromen znesek, praktično pol letnega BDPja. Ko smo želeli tudi te stvari obravnavati na evropskem parketu, so nas kmalu »prizemljili« s sporočilom, da bo sicer ta tema tudi prišla v obravnavo, vendar se zdaj Evropa ukvarja s problemom enega obroka posojila Grčiji, ki znaša 86 milijard evrov. Skozi to prizmo lahko potem bolje razumemo to »težo« problemov, ki prihajajo v razpravo na evropskem parketu. Res je, da imamo mi težave, res pa je, da jih imajo tudi drugi.

V razviti Evropi se vseeno pričakuje, da bodo suverene demokratične države, katerih najvišji predstavniki ves čas poudarjajo, da imamo razvito demokracijo, da pravna država deluje, imele tudi neodvisne preiskovalne organe, ki bodo stvarem prišli do dna. Je pa velika razlika med slovenskim, nemškim ali pa avstrijskim prostorom, ko gre za preganjanje kriminala ali korupcije. Sicer nisem nikoli trdila, da drugod niso manj nagnjeni h korupciji kakor pri nas, vendar je razlika v tem, kako pri nas ali na tujem obravnavajo nekoga, ki ga zalotijo s prstom v marmeladi. Na tujem ga preprosto »ni več«, ker sam odstopi ali ga oblasti sankcionirajo, ker pravna država deluje. Morda ne sto odstotno, vendar deluje. Pri nas pa poglejte, kaj vse se lahko zgodi, pa nič, nikomur se ne skrivi las na glavi, še več,  z marmelado na prstih se že znajdejo na novi pomembni funkciji. Preiskovalna komisija dr. Anžeta Logarja razpolaga z dokumenti, z več kot dovolj dokazi, zaradi katerih bi moralo 30 do 50 ljudi organi pregona odpeljati takoj na hladno. Pa to ni edini primer. Poglejte kaj se dogaja v zdravstvu in drugih področjih, od TEŠ6 do drugega tira…ampak, pri nas se nič ne zgodi.

Če je Janez Janša dejal, da bodo letošnje volitve burne, je nekdanji mariborski župan Franc Kangler napovedal, da bo letošnje volilno leto svinjsko in krvavo, ker smo še vedno v primežu tako imenovane globoke države, ki je v tem trenutku močnejša kot v času, ko smo se osamosvajali?

Vsakdo, ki se vsaj malo ukvarja s politiko, več ne sme biti presenečen nad ničemer. Tudi take zlovešče napovedi je treba vzeti povsem resno. Če so uspeli Janeza Janšo strpati v zapor na podlagi izmišljotin in konstruktov, več ne vem, kaj se še lahko zgodi. Ker, sposobni pa so vsega, uporabljajo vsa orodja in orožja, vse, kar premorejo, da se diskreditira tiste, ki so jim nevarni na volitvah, ker bi z zmago razbili to omrežje, ki Sloveniji vlada že desetletja.

Seveda se pred volitvami volilnemu telesu ponudi nekaj všečnih bonbončkov, zadnji je predlog zvišanja minimalne plače?

V svojem komentarju sem zapisala, da je v Sloveniji nesposobna vlada »uspela« porušiti vsa razmerja med minimalno plačo, povprečno plačo, pokojnino in socialnimi transferji. Bila sem deležna nekaj prav žolčnih odzivov, kaj več pa ne. Sama nisem proti povišanju minimalne plače, vendar je treba prej zmanjšati davke in prispevke. Mi pa smo se zapletli v razprave o tem ali povečati plačo za 10 ali 20 evrov, ali bo jutri pokojnina višja za 4 ali 5 evrov in o tem bodo tekle neskončne besedne bitke, o bistvenem vprašanju pa nič! In to je, zakaj je minimalna plača tako nizka, zakaj je večina pokojnin v rangu med 400 in 600 evri?! To je miloščina, Slovenke in Slovenci si na zaslužijo, da bi imeli tako nizke pokojnine po 40. letih dela!  Vlada ali Desus si z obljubo o povišanju pokojnin za  3 ali 4 evre poceni kupujejo volilne glasove. Vladi in Desusu je treba povedati, da se problem prenizkih pokojnin skriva tudi v NLB, v drugem tiru, Tešu6, ugrabljeni državi in še kje. Tu je poniknil denar, ki so ga skozi desetletja dela kot dodano vrednost ustvarili. Ljudje pa še vedno padajo na obljube o povečanju minimalne plače, o dvigu pokojnin, ker jim to ves čas populistično servirajo dominantni mediji. Za zaključek te teme o minimalni plači bi rekla, da pa si sama želim, da bi imeli v Sloveniji takšno minimalno plačo, kot jo imajo v kapitalističnem Luxemburgu, ki ga seveda tisti, ki zagovarjajo dvig minimalne plače, ves čas napadajo. Ampak, v Luxemburgu je minimalna plača 1.900 evrov.

Romana Tomc je odločna nasprotnica tega, da vlad

a na socialnem podjetništvu gradi gospodarski razvoj, da s subvencijami gasi socialne požare, ni pa sposobna iz evropskih virov pritegniti denar, ki je na voljo.. Razlog je preprost, ker država nima programov in projektov, ki bi prinašali nova delovna mesta, ki bi zadržali mlado populacijo doma. Tako pa smo priča begu možganov na tuje,, ker v Sloveniji oblast ni sposobna zagotoviti primernega okolja, ki bi zagotavljalo kroženje možganov. »Zakaj nek mlad Španec ne bi prišel v Slovenijo in tu uspel? Ker za njegov prihod nismo pripravljeni in konkurenčni! In to bi moral biti naš cilj!« Romana Tomc je poročevalka projekta o Pobudi za zaposlovanje mladih in je v svojem poročilu poudarila pomen sredstev, ki jih EU  zagotavlja  za boj proti brezposelnosti mladih, vendar pa bodo ta sredstva dosegla svoj namen le, če bodo države članice zagotovile, da sredstva resnično pridejo do mladih, ki iščejo priložnost na trgu dela.

Ob koncu pogovora vprašanje; kaj bo prvih pet korakov, ki bi jih Romana Tomc storila ob zmagi na parlamentarnih volitvah in prevzemu vladnih vajeti?

Prvih pet korakov? Bolje bi bilo, da bi jih opravili hkrati.  Reševanje katastrofalnega stanja v zdravstvu, v pravosodju z minimalnimi popravki zakonodaje in seveda tudi korekturami na kadrovskem področju, velike spremembe je potreben izobraževalni sistem, na glavo postavi davčno politiko, spremeniti socialni model, tudi medijska krajina je potreba prevetritve. »In če bomo uspeli na teh področjih, bomo onemogočili  globoko državo!«