Avtor So tudi za 100 letnico združitve Prekmurja z matico v SD aktivirali denarno “žehto,” do dela in evrov le zvesti Kučanu
V senci afer in evrskih “pralnic” v vladnih kabinetih in državnih firmah, ki so kot zadnjega spodnesle okoljskega ministra Lebna, se v “rdeči” Murski Soboti pripravljajo na najpomembnejši dogodek v življenju nekdanjega šefa slovenske komunistične partije Milana Kučana, 100 letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Da slovenska osamosvojitev ni najpomembnejši dogodek v njegovem življenju, je priznal Kučan kar sam, saj zgodovinsko slovo od komunistične Jugoslavije ni bila njegova intimna opcija. Jo je pač s stisnjenimi zobmi nekako preživel, četudi na predsedniški funkciji države, ki si je ni želel.
Stoletnica pa je v njem vzbudila neizmerno željo po uresničitvi življenjskega cilja, da njemu tako ljubo Prekmurje, za katerega se je razdajal vse svoje življenje, ko je doma in po svetu promoviral Murine gvante, ki so mu jih z “ljubeznijo” podarjale delavke propadle Mure, vzpostavi 2. prekmursko rdečo republiko. Prvo je pred 100 leti razglasil rdeči prekucnik Vilmoš Tkalec. Glavno mesto bo seveda Murska Sobota, kjer so reformirani komunisti prevzeli vse vajeti oblasti, poskrbeli za alejo velikanov, kjer bo svoj prostor dobil tudi doprsni kip Milana Kučana. Za projekt stoletnice si Kučan in njegov samooklicani organizacijski odbor obetata denar iz državnega proračuna, kake pol milijona evrov pa bi morale primakniti preostale prekmurske občine. Odgovornost za to je prevzela Židanova partija (SD) z županom Jevškom na čelu, ki na regijskih organih zaenkrat še neuspešno prepričuje ostale župane, da prispevajo zahtevani denar iz občinske blagajne.
Obstaja sum, da je tudi murskosoboški SD pod taktirko Jevška je na enak način financiral svojo kampanjo, kot je to počel Židan na državni ravni. Tudi v Murski Soboti je bil človek v ozadju Židanov propagandist Denis Sarkič. Poročali smo že, da se Milan Kučan skoraj tedensko pod krinko odbora za pripravo 100 letnice srečuje s člani SD, ki živijo v lokalnem prostoru. Tako kot ima SD na državnem nivoju Futuro, tako so si SD občinski odbori v SV Sloveniji – vsaj na Ptuju in v Murski Soboti je tako, omislili Zgodbo d.o.o., ki jo lastniško obvladujejo vidni člani Židanove SD, nekaj malega pa se je »prelilo« tudi lokalnemu medijskemu podjetju. Vse pod krinko famoznega financiranja oglaševanja občinskih projektov.
Enako kot Futura je Zgodba d.o.o. ustanovljena tik pred zdajci. Objave v medijih so bile nato prav groteskne.
Primer: Poročanje portala Vestnik. Ob naslovu »To so županski kandidati v Pomurju« se je promoviral promocijski posnetek Jankovića in Jevška narejen na dogovorjenem kraju in z jasnim naklepom. Narediti »spontan« prijateljski posnetek dveh »slučajnih« obiskovalcev nogometne tekme. Ostali protikandidati so imeli mrke fotografije na podstraneh.
Človek se vpraša, kako lahko dva (2) meseca pred lokalnimi volitvami župan z doktorsko titulo, stori tako nerodnost in z AGENCIJO IDEA, katere lastnik je istočasno tudi lastnik domene sobotainfo.si, ki županu Jevšku in stranki SD brezplačno objavlja predvolilne pamflete, podpiše pogodbo na podlagi nezakonite vsebine?
Samo, da je naš, tudi če ponudi plagiat
Uvod v Kučanovo leto oziroma 100 letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je zaznamovala predstavitev monografije »Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919,«ki jo je spisal posebni dopisnik nacionalne RTV iz Pekinga dr. Uroš Lipušček, založila dr. Šiftarjeva fundacija, ustanova v kateri so zbrani zlasti in predvsem člani Foruma 21. Njen podpredsednik je Marjan Šiftar, dolgoletna desna roka Milana Kučana od partijskih časov pa do danes. Na 149 straneh avtor podrobno predstavi vlogo ZDA in kartografa, majorja Douglasa W. Johnsona, kot tudi mnogih drugih udeležencev Pariške mirovne konference 1919, pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej.
Logo 100 letnice naj bi bil izbran na javnem razpisu. Kučanov odbor se je seveda potrudil, da je izbran “hišni ali pa dvorni” izvajalec. Da gre za stokrat prežvečeni ponaredek, Kučanu in njegovim ni pomembno, kajti delo in denar gre lahko le “našim!” Kako “smrdi” izbor izvajalcev zaščitnega znaka 100 letnice, izpričuje odprto pismo, ki ga je Kučanovemu odboru poslal grafični oblikovalec Srečko Merklin. Bralcem namenjamo nekaj stavkov iz pisma.
» Ob pogledu na izbrano se jasno ustvarja občutek že nešteto krat videnega, kopiranega. Če že ne drugje, v skoraj vsakem oglasu za telefonske storitve. Če si računalniško pismen – kar je danes, vsaj v našem poklicu, že nujnost – se stvari z lahkoto preveri. In pričakovati bi bilo, da ste odgovorni, samooklicane avtoritete s škarjami in platnom v rokah, to tudi storili. Zato je toliko bolj nedopustno, da sta vas »prepričala« neoriginalnost in plagiatorstvo!
Po mojem se je zgodil še en nagrajen Kobal. S srcem obrnjenim vstran? Prav vseeno je, če je potem takšen končni rezultat plod neinformiranosti “malih bogov”, resnične neukosti, udejanjanja moči ali česa tretjega. Takšni pojavi so, na žalost, že dolgo(ročno) simptomatični in enako nevarno zažrti v vse plasti družbe.«
Kučan se je oglasil tudi pri Kaduncu, generalnem direktorju javne in državne RTV, da je ta zagotovil nekaj deset tisoč evrov za financiranje kakor dokumentarnega filma o 100 letnici “Za Prekmurje gre,” pod katerim se je avtorsko podpisal soboški zavod Sončnica. Gre za zavod zakoncev Brigite Bavčar in Štefana Celeca. Bavčarjeva, ki se je še lani junija vrinila v stranko SDS in jo dva meseca pozneje zaradi SAB Alenke Bratušek tudi zapustila, je namreč polsestra Geze Vogrinčiča, moža razvpite Gabi Čačinovič Vogrinčič in enega najbolj tesnih prijateljev Milana Kučana. Kadunc je za kakor koprodukcijo primaknil 30 evrskih tisočakov.
Danes, 1.marca, bo Kučan s svojo suito z Židanom, Jevškom, Brigito Perhavec, Goranom Miloševičem in še kom, vsi s partijsko izkaznico reformiranih komunistov v žepu, sedeli v prvi vrsti dvorane Kina Park in pospremili »kakor« dokumentarec o usodnih dogodkih izpred 100 let. Isti zavod Sončnica se je podpisal pod dokumentarec o osamosvojitveni vojni v Prekmurju in njegovo ključno sporočilo je bilo, da se brez Brigite Bavčar Slovenci ne bi osamosvojili. Gotovo pa bo v pozitivni luči predstavljen rdeči prekucnik Vilmoš Tkalec, ki je za nekaj dni razglasil sovjetsko prekmursko republiko, nato pa z ukradenim denarjem popihal v sosednjo Avstrijo.
