Slovenija doživlja Srebrenico slovenske demokracije

Ustavna večina iz koalicije in levice, razkrili  sta se kot ideološka nadkoalicija pod vodstvom predsednika parlamenta doc. dr. Brgleza, je začela postopek za spremembo ustave s katero želi izigrati sodbo ustavnega sodišča na podlagi katere bi morali enako financirati splošni in enotni učni program osnovnih šol. Uradno jih moti 6 zasebnih izmed skoraj osemsto osnovnih šol, ki zajemajo manj učencev kot ena velika. Dejansko jih, kljub ustavni prepovedi in civilizacijski nevzdržnosti verske nestrpnosti, motita dve katoliški. Svoje delo utemeljujejo, da hočejo preprečiti razraščanje zasebnega šolstva, ker to povzroča neenakost in ker za to država nima denarja. Hočejo delati red v šolstvu, so proti njegovi privatizaciji…Uporabljajo enako argumentacijo s katero so uvajali in branili ljudsko demokracijo, ki je dejansko bila leseno železo – nekaj neobstoječega in samo s seboj v nasprotju. Ne samo, da spreminjajo katoličane v drugorazredne državljane, ampak rušijo ustavno državo.

V državi je vrsta problemov, od neurejene medicine, sodstva preko policije, vojske… vse do upokojencev, za katerih varno prihodnost člani nadkoalicije  niso sposobni poskrbeti. V ozadju je njihovo prepričanje o lastni ideološki večvrednosti. Ko  je treba uvajati totalitarizem, ideološko totalitarno nadvlado, podobno se dogaja na RTVS in še marsikje v znanosti, šolstvu in kulturi,  so zato takoj soglasni in enotni. Požvižgajo se na mednarodne sporazume, ustavo, zakone… Teptajo celo duha pesnika ustave, ki si je želel družbo, kjer si ljudje prosto izbirajo vero in postave.

Slovenija je obljubila, da bo prodala NLB – obljubo je prelomila. Slovenija je podpisala mednarodno pogodbo glede migrantov, sedaj jo hoče prelomiti….dolg je seznam dejanj s katerimi slovenska država dokazuje svojo zunanje – in notranje politično nekredibilnost. Domišlja si, da je svet slep, da ne vidi nedostojnega vedenja, vse bolj odkritega drsenja v totalitarizem in pričakuje, da jo bo podprl v sporu z Hrvaško, ki ne spoštuje arbitražnega sporazuma. Dejansko slovenska vlada in njena politika uničujeta mednarodno in notranjepolitično podobo demokratične republike Slovenije. Na čelu te autodestrukcije sta ustavni pravnik in specialist za človekove pravice – se norčujeta iz sebe? Ali tako malo cenita znanost, ki sta se ji zapisala? Dejansko s tem tudi Hrvaški olajšujejo že tako mednarodno izjemno ugoden položaj, saj vedno lahko pokaže, kdo je dejansko nekredibilen. In to doma in v tujini.

Levica se razglaša za socialno čutečo. Nismo še pozabili in v zgodovini bo trajno zapisano, da je slovenska revščina najbolj nastradala pod komunističnim ministrom prof. dr. Ivanom Svetlikom. Vladna nadkoalicija se ne more poenotiti, da bi dostojno uredila izjemno krute socialne razmere, na primer socialno pomoč, noče se soočiti z dejstvom, da v Sloveniji revščina izjemno hitro napreduje, požvižga se na socialno politiko, ki ni samo izpostavljena v ustavi, ampak naj bi bila celo njena zaščitna znamka. V duhu svojih predhodnikov vse podreja ideološki in osebni naodoblasti. Kot Lenin, Musolini in Hitler. Na tem področju vsa politična in osebna nasprotja izginejo, takoj dosežejo ustavno večino.

Slovenija doživlja Srebrenico slovenske demokracije. Se nosilci tega procesa ne bojijo državljanov, sodbe zgodovine, ki jih bo trajno uvrstila tja, kamor se sami postavljajo. Ideološko nasilje povezano z  zlorabo pravne oblike ustavnega amandmaja,  ustavnega prava, je zadnja stopnja pred fizičnim uničevanjem ideoloških konkurentov oziroma  nasprotnikov.

Slovenskim demokratom in katoličanom še posebno, se pod Cerarjevo vlado in parlamentom z predsednikom, ki prekaša vse svoje predhodnike po sovraštvu do drugače mislečih, ne piše nič dobrega. Šibka opozicija razen internacionalizacije problema nima možnosti. Upajmo, da se bo Evropa zganila, kajti v primerjavi s tem, kar počenja slovenski parlament ob izjemnim angažmanom svojega predsednika, je dogajanje na Poljskem in na Madžarskem otroški vrtec.

Dr. Stane Granda

Foto Nova24TV