Skupaj navzgor, brez obtežilnih kamnov v nasprotno smer in za vsako ceno.

V Rogaški Slatini te dni oziroma od 10 septembra dalje, poteka zbiranje podpisov za referendum, kjer bi občani med drugim odločali o postavitvi 106-metrskega razglednega stolpa. Mnogim so jasne posamezne, parcialne poglede na to, v napoto so jim lastna razmišljanja ali ambicije ki so jih zastavili ob vstopu v lokalno politiko. In ker se jim to ne izide  ali jih njihovi volivci »žokajo«  v smislu,  kaj pa je  to  in pride do pobud, sicer legitimnih, ki pa razen zaganjanja in čezmernega optimizma ne pokaže nič več.

Zato je tudi več kot dobrodošla novinarska konferenca na katero je predstavili razloge za gradnjo 106 metrskega stolpa.

Razgledni stolp Kristal bo z višino 106 metrov najvišji stolp v naši državi, najvišji mestni stolp in hkrati najvišja stavba v Sloveniji, s tem tudi najvišja turistična atrakcija v Sloveniji. Višji bo skoraj dvakrat toliko, kot je sedaj visok najvišji stolp pri nas. Oblikovala ga bo edinstvena podoba, ki spominja na kristal. Ob stolpu bo urejenih več kot 50 novih parkirnih mest in 30 priključkov za javno izposojo koles, kot sestavni del projekta parkirišča P+R, je na današnji novinarski konferenci izpostavil župan občine Rogaška Slatina, mag. Branko Kidrič. Izpostavil je še: »Stolp razvijamo po konceptu urbanega razgledišča – ta omogoča obisk vse dni v letu, tudi v slabem vremenu. To bo edini stolp v Sloveniji s kavarno na vrhu ter edini v naši državi, ki bo ponujal interaktivne vsebine, podprte s sodobno digitalno tehnologijo za popolno zadovoljstvo obiskovalca.«

 Stolp bo turistična atrakcija zaradi arhitekture in vsebin, podprtih z najnovejšo tehnologijo, ki bo zagotavljala edinstveno doživetje. Obiskovalcem bo na prijeten, informativen in interaktiven način ponudil ključne razlikovalne vsebine Rogaške Slatine: tradicijo steklarstva in umetnosti ročne izdelave kristalnih umetnin ter uporabnega stekla, edinstveno mineralno vodo Donat Mg, zgodovino in tradicijo zdravilišča.

 S stolpom se bosta odprli dve novi delovni mesti, načrtovanih je tudi 15 posrednih novih zaposlitev. Začetek odprtja in poslovanja je predviden oktobra 2022.

 Pobudniki referenduma se zaganjajo v stvar, projekt ki bo občini kaj prinesel, ne bo dodatne obremenitve občine  z krediti, finančna konstrukcija je sklenjena.

 Ocenjena vrednost projekta je 2,1 milijona evrov. Tretjino sredstev bo občina zagotovila iz lastnih privarčevanih sredstev, ki smo jih v ta projekt lahko preusmerili, ker smo nenačrtovano uspeli pridobiti evropska sredstva pri drugem projektu gospodarske infrastrukture. Ena tretjina sredstev bi zagotovili s turističnimi taksami, ki jo plačajo gosti Rogaške Slatine. Preostanek bi pokrili s pomočjo donatorjev. Do danes imamo namreč že več kot 50 donatorjev, ki podpirajo projekt. Obenem pa bo projekt na letni ravni ustvaril vsaj 300.000 evrov prihodkov v občinski proračun. Razlika med letnimi prihodki in odhodki bo porabljena za razvoj turizma v občini. To bi po odbitku stroškov omogočilo trajno vlaganje v razvoj turizma, saj bi lahko zanj vsako leto namenili vsaj 100.000 evrov.«

                                                                                  

Poleg virtualnega doživetja bo posebno doživetje na stolpu tudi hoja po delu etaže, kjer bodo tla prosojna in na videz razpokana. Na 106 metrih višine bo takšna adrenalinska izkušnja prav tako novost v Sloveniji, saj noben turistični objekt v Sloveniji ne omogoča doživetij s takšne višine.

 Pomembno je da nosilci razvoja turizma projekta soglasno podpirajo. prav tako največje gospodarske družbe in veliko število podjetnikov, ki so pripravljeni projekt podpreti tudi finančno. Povečan promet si obetajo gostinci in različne trgovine. Takšna atrakcija bo zagotovo privabila velik del obiskovalcev, ki obiskujejo tudi približno 15 minut oddaljeni Podčetrtek, saj bo najvišji stolp v Sloveniji s kavarno na vrhu doživetje, ki ga ljudje ne bodo želeli izpustiti na svoji poti.

 

Razgledni stolp Kristal bo pozitivno in blagodejno vplival na kakovost življenja prebivalcev.

 Obudil bo živahnost na  mikrolokaciji,  bodo nove  zaposlitve,  mladi zadrževali v sodobno urejenem urbanem okolju.

Ali  ni to cilj vsake lokalne skupnosti oziroma njenega gospodarstva, posledično temu kvalitete bivanja in življenja v okolju kjer so doma. Če se kdo zoperstavlja temu, se mora vprašati lastne umestitve v prostor kjer deluje. Tudi  uporaba oziroma zloraba inštituta referendum  ni brezmejna.

 Vane T.Costa