Škandalozno: »Zaev in Cipras uradno nominirana za Nobelovo nagrado za mir«
Nobelova nagrajenka za mir Wided Bouchamaoui je premierja Makedonije in Grčije Zorana Zaeva in Aleksisa Ciprasa uradno predlagala za Nobelovo nagrado za mir. Zaev in Cipras sta junija lani sklenila dogovor, s katerim sta rešila dolgoletni spor med državama o imenu Makedonije.
Kaj takšnega? Kje se to dogaja? Včasih so rekli tam nekje na hribovitem Balkanu. Danes bi jaz sam, rekel brez zadržka, da glede kdo je vključen v to in na koga se to nanaša z lahkoto podal trditev na najbolj absurdnem delu Evrope, z nesrečnim zemljepisnim imenom imenovanim Balkan. Kako je zmožna gospa nagrajenka iz Tunizije, Wided Boushamaoui, brez da bi se dotaknila bistva tega početja, početja teh dveh politikov, oseb, ki sta »požela« slavo in hrup demonstracij pri lastnih državljanih, jih predlagati za takšno visoko priznanje, nagrado, Nobelovo nagrado za mir. Sam Alfred Nobel, kratko obdobje emocionalno vezan na naše Knežje mesto, bi se v grobo obrnil ali večkrat obračal zaradi nelagodnosti in neveščosti ljudi iz Švedskega dvora pri sprejemanju predlogov v vednost preden se zadeve ne preverijo ali to in takšno omenjanje določenih politikov določenih držav, za določena početja, predvsem pa kakofonično sprejeta v okoljih ki jih zajema, v okoljih kjer jim izrecno, načelno ali pa celo burno nasprotujejo. To je več kot očitno v danem primeru. Preprosto povedano da je nehigienično da ni niti en mesec časovne distance od »odločitve«, bog ne daj ki bo trajno stigmatizirala ljudi, generacije, državi.
To je spet kuhinja akademsko zdolgočasenih sivih, modrih po krvi sicer modrih in ne vedno po pridobljeni, kvečjemu velikokrat servirani, postreženi modrosti. V uri dveh po prebiranju te agencijske novice iz STA, sem želel poklicati prenekaterega med znanimi in bolj izkušenimi pisci analitičnih besedil pa sem prišel do ugotovitve, glede da spremljam dogajanja v tem »čajniku z vrelo vodo«, da bi vsaj eden od omenjenih politikov, tukaj mislim predvsem na Zorana Zaeva, bil deležen kvečjemu predmet vizualnega performansa »Ala Ceausescu«, kot pa kakršne koli glorifikacije.
Skrajni doseg tega predloga je poslabšanje dnevnih in notranjepolitičnih razmer v obeh udeleženkah vključenih v tem »teatru političnega absurda« z imenom Nobelova nagrada za mir, mir ,ki ga ni in ki se oddaljuje od samega sebe. Evropska rešitev na balkanski način je negiranje samega sebe, rešitve namreč, kar pa s tem predlogom samo potrjuje moje razmišljanje.
Vane K. Tegov