EU+ Zahodni Balkan eno!? Kdaj !?(Foto: EPA)
BalkanEvropaljudjePolitikaŽivljenje

Širitev EU za sedanje kandidatke za morebiten vstop je »klinično mrtev«. Vsaj za 15-20 let

O tem, na podlagi validnih dokumentov in dognanj piše novinar Michael Martens, eden vodilnih nemških in evropskih strokovnjakov za širitev EU z državami Zahodnega Balkana, ki  piše o akutni smrti širitve, ki ne bo hitro oživela, povzemajo ga tudi nekateri makedonski časopisi.  Splahnel optimizem  je realizem paralelnega tira za morebitnih osem kandidatk.

 

Martens za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung opisuje, kako CDU, največja stranka v najmočnejši državi članici Evropske unije, že predlaga nov način integracije Zahodnega Balkana, ki pa ni enakopravno članstvo v EU.

 

Premier Dimitar Kovačevski, ministra Bojan Maričić in Bujar Osmani medtem trdijo, da je njihov načrt, da Makedonija vstopi v EU do leta 2030. Posebej če vemo da trenutna vladajoča garnitura nima nobene kredibilitete pri določenem delu evropskih politikov. Notranje politično bildanje se bo zelo kmalu razpočilo kot milni mehurček.

Po zamislih v Berlinu bi lahko Makedonija do leta 2030 postala le članica enotnega evropskega trga, ne pa tudi EU. Ali tako imenovane dvotirne Evrope.

 

“Širitev EU je in ostaja mrtva.” Po zadnji ruski vojni proti Ukrajini je prišlo do nekaterih retoričnih sprememb. Kaj pa se je v bistvu spremenilo? Medtem ko bo širitev nekega dne morda oživljena, so ideje potrebne zdaj. Ena takih idej počasi dobiva podporo na terenu. To idejo je prevzela najbolj priljubljena nemška stranka CDU. Poslanska skupina CDU/CSU je nedavno v bundestag vložila predlog nove politike do Balkana. Predlog je bil zavrnjen, vendar se to lahko spremeni z drugo večino v prihodnjem bundestagu – ali pa z več politiki, ki se prepričajo o ideji,« piše Martens, ki objavlja osnovno idejo predloga, ki ga je podpisal predsednik CDU Friedrich. Merz in predsednik regionalne skupine CSU Aleksander Dobrindt: “Če polnopravno politično članstvo trenutno ni na voljo, uvedimo privlačno vmesno stopnjo v procesu širitve – ‘enotni trg'”, ali drugače izvršuj in ne odločaj.

 

Martens med drugim napoveduje, da je drugače povedano predlog sprejeti šest držav Zahodnega Balkana, Ukrajino in Moldavijo, kot polnopravne članice enotnega trga, seveda ob izpolnjevanju pogojev. šele in nič prej in hitreje.

 

“Dajte jim vse pravice, ki jih prinaša članstvo.” In vse obveznosti, ki iz tega izhajajo. Kaj bi to pomenilo? Za ljudi v zadevnih osmih državah bi to pomenilo, da bi bili praktično že v vsakdanjem življenju v EU. Uživali bi štiri svoboščine (pretok blaga, oseb, storitev in kapitala) znotraj EU. Vseeno je, ali delaš v Berlinu ali Beogradu, Parizu ali Prištini. Balkanska podjetja bi postala bolj konkurenčna. Vsak državljan teh držav se lahko odloči, kje bo delal in se naselil. To bi pomenilo tudi, da bi meje postale nevidne. Za EU bi to pomenilo, da lahko širi področje, na katerem veljajo njena pravila (in samo ta). Bruselj bi imel spet večji vpliv v regiji, ki zanima tudi sovražnike, kot je Putin-Rusija, ali sovražne globalne igralce, kot je Kitajska,« piše Martens, ki poudarja, da hkrati osem novih članic ne bo moglo blokirati odločitve – postopek izdelave odločitev  v EU.

Foto Demokracija-EPA

Ne bi imeli svojih komisarjev in pravice do veta, ampak bi bili kot Norveška, Norveška pa se zdi precej zadovoljna z ureditvijo. Podrejena vloga. Norveška je lahko v lagodnem položaju, zato ker presega razvojno stopnjo celotne EU. Za tiste,  oziroma skoraj vse od osmerice, ki bodo vedno na rodu izpolnjevanja, pa sprotna muka, polno telovadbe in izogibanja.  Pri nekaterih ki so že noter   so preglavice. EU noče narediti napake kot pri zadnjem vključevanju. In tudi ne bo.  Napake, namreč.

 

»Ko so soočeni z idejo, nekateri ugovarjajo: Ampak to je le gospodarski projekt. Potrebujemo politične reforme, pravno državo, delitev oblasti, svobodo medijev itd.« Imajo prav. Če bi šlo samo za gospodarski projekt, ne bi spremenil ničesar in ne bi imel velikega smisla, piše Martens, ki dodaja, da bi moralo biti članstvo v enotnem trgu zato tesno povezano z napredkom na področjih pravne države, zavore in ravnovesja, funkcionalne institucije itd.

 

Nikakor ne gre za zgolj gospodarski projekt. Enotni trg je več kot območje proste trgovine. Je jedro EU. Velik del zakonodaje EU se nanaša na notranji trg in določa skupne standarde. Delujoča pravna država, ki zagotavlja izvrševanje teh zakonov, je zato bistvena za notranji trg EU. Standardi pravne države bi bili osrednja zahteva. Samo države, ki izpolnjujejo standarde EU, se bodo lahko pridružile enotnemu trgu. S tem so ali bodo naslednji ki bodo vozili paralelnem tiru bolj zaščiteni od morebitnih ekonomskih diverzij od drugih ki so izven EU. In lažje preživijo. V kolikor bodo zato. In če bodo znali svoje domače javnosti prepričati v to.  Moja osebna poznavanja vsaj treh od osmih kandidatk za ta »drugi tir« bodo  njihove političen elite bistveno prej pogorele kot pa sprejele nekaj  njihovim državljanom prinaša neko polovino ugodnost z optimalnim  izpolnjevanjem  pogojev.

Osemindvajsterica   je za lep čas skrajni domet učinkovite Evropske unije. Pika.  Rdeča, zelena, modra ali črna.

Vane T. Costa

Vir: faz@vtc

Foto:

Mogoče vam bo všeč

Več v:Balkan