Komentar: “Francoska populacijska »solata« s svojimi učinki vleče navzdol. Civilizacijski dosežki-kaj je to?”

Slike in Francije so slike Evrope, tiste ki smo jo imeli, želeli pa smo  jo zavozili. Agencijske novice zadnje dni.

V pariškem predmestju Nanterre  je pretekli  torek med prometno kontrolo policist ustrelil in ubil 17-letnika. Izgredniki so zažigali avtomobile in smeti, razbijali izložbe ter plenili trgovine. Policija je aretirala 667 ljudi. Policist, ki je mladeniča ustrelil, se je za dejanje opravičil.

Francoska vlada po tretji noči nasilnih nemirov zaradi smrti 17-letnika, ki ga je v torek med prometno kontrolo ustrelil policist, preučuje vse možnosti za vzpostavitev reda v državi, vključno z razglasitvijo izrednih razmer, je danes dejala francoska premierka Elisabeth Borne. Nočne izgrede v več mestih je označila za “neznosne in neopravičljive”.

Dodatno vpoklicanih 40 tisoč policistov.  Ali je to vse kar premore tamkajšnja vlada? Ja, pa še samo sebe bolj ovira kot učinkuje pri vseh zaščitnih početjih. Kakšno omejitev pa imajo »protestirajoči«? Omejitev so si sami sebi, ko se zberejo preveč naenkrat pa začnejo obračunavati med seboj.  Če se še ni zgodilo do sedaj pa se še bo.

Foto: Reuters

Iz vsake posamične incidentne situacije, ki  nastane iz opravičenih,  opravičljivih ali povsem neopravičljive poteze posameznika s pooblastili se zgodi prav to. Pride na  več koncih Pariza ali kjer koli drugje, da taisti  protestniki  postanejo vandali, huligani, ki vlamljajo v trgovine jih izropajo, mladi oboroženi s palicami napadajo lekarne, v  McDonaldsu  si pod grožnjo postrežejo, bankomate demolirajo.  Policija je odgovorila s solzivcem, da ja ne bo tako enostavno in da taisti vandali in roparji  še vedno zbežijo ali izginejo v noč.  Nič drugače, po  navedbah lokalnih oblasti, ni na jugu Francije v Marseillu, kje bi naj bila  napadena knjižnica, policija pa je prav tako  s solzivcem razgnala do 150 ljudi, ki so poskušali postaviti barikade.

Kaj je tukaj toliko zgrešenega da se ne da popraviti?

V izhodišču vse. Predvsem liberalnost družbe, ki dopušča vsakomur vse da svobodno počne le da ne rabi odgovarjati za  nič.  Nekoč je ta liberalizem prinesel  raznovrstnost v kulturi, umetnosti, ki je prinesla svetovna imena v kulturi, umetnosti, znanosti in  književnosti.   Danes ta liberalizem prinese le tu in tam kakšnega izstopajočega nogometaša, košarkarja ali kakšnega drugega športnika večjega formata.  In to je vse kar morda prinese v družbo s nekim morebitnim pozitivnim predznakom.  Ostalo je liberalni prispevek v obliki neredov, paležem verskih objektov, ki so znak in dosežek kulture na katerih temelji evropska civilizacija. Namesto ohranjanja civilizacije  tega  nastopi destrukcija in devastacija. Liberalno obmetavanje policije s baklami, molotovkami, sproščeno večtisočglavo sprehajanje po velemestnih avenijah, skakanje in »plesanje« po parkiranih avtomobilih, mimogrede s kakšnim kijem še »popravljanje« smernikov in  vzvratnih ogledal. To pa resnično nima nič z željo generacije prej po morebitni integraciji. V kolikor je sploh obstajala želja po integraciji.   Integracija je v teh območjih, državah kjer je je največ dejanj, ki mejijo na divjaštvo in necivilizacijska početja in tako rekoč prvinsko »barbarstvo«  je zamudila svoje učinke pred 50 leti.  Sedaj,  v teh dneh, tednih mesecih, letih pa vidimo nenadzorovane, močne in uničujoče naplavine te zgrešenosti.  To kar je danes na »jedilniku« dnevnih poročanj te dni iz Francije, jutri iz Belgije, pojutrišnjem kje drugje, je  korak preveč ali dva v prekomernem uničevanju nečesa kar niso  gradili tisti,  ki  uničujejo ter korak premalo tistih, ki bi morali zaščititi to kar so gradile in dosegle generacije poprej  na lastnih,  domačih tleh.

Foto: Reuters

Ne želim si da bi to bilo možno ali bog ne daj edino možno, da  s pomočjo gumijevk, solzivcem ali še hujše z naboji, ki prinesejo terminalnost komajda začetih mladih  življenj.

Le modrost in odločnost morata biti zmeraj z roko v roki. Mlačni in brez jajčni  voditelji   morajo postati preteklost. Želja po zdravi družbi pa prihodnost. Za vse ki si  jo zaslužijo in jo premorejo.

Vane T. Costa