SDS in NSi: Zahtevamo oceno ustavnosti Zakona o dohodnini, ker se delavcem migrantom na tem področju dogaja krivica

Poslanec SDS Franc Breznik in vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat sta danes prestavila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o dohodnini, ki sta jo obe poslanski skupini naslovili na ustavno sodišče. 

Kot ugotavljamo v SDS in NSI zakonodaja slovenskega davčnega rezidenta z delovnim razmerjem pri tujem delodajalcu za delo v tujini obdavčuje tako, da dobi pri enakih letnih dohodkih, enakih stroških malice in enakih stroških poti nižji letni razpoložljivi dohodek od slovenskega davčnega rezidenta z delovnim razmerjem pri slovenskem delodajalcu za delo v Sloveniji. Davčna zakonodaja bi po našem mnenju morala v skladu z načelom davčne pravičnosti z obdavčitvijo izenačiti razpoložljiv dohodek davčnih rezidentov z enakimi dohodki in enako razdaljo do delovnega mesta. Prepričani smo, da ne bi smela delati razlik glede na to, od kod je delodajalec in kje se delo opravlja. 

Poslanec SDS Franc Breznik je na novinarski konferenci poudaril, da z zahtevo za oceno ustavnosti ustavnemu sodišču predlagamo tri sklepe, in sicer, da ustavno sodišče ugotovi, da sta 44. in 45. člen Zakona o dohodnini v neskladju z 2. in 14. členom Ustave RS; da ugotovi, da sta 44. in 45. člen Zakona o dohodnini v neskladju s 45. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi z 8. in 153. členom Ustave RS ter Vladi RS in Državnemu zboru RS naloži, da v roku 1 meseca ugotovljeno protiustavnost odpravi tako, da Zakona o dohodnini  uskladi z Ustavo RS. 

»Če pogledamo avstrijsko delovno zakonodajo, se izredno razlikuje od slovenske, enako velja za dohodninske lestvice. Ugotavljamo, da sta nižji in spodnji razred relativno veliko manj obdavčena kot v Sloveniji. Zato se pri delavcih migrantih, ki so v Avstriji v nižjem ali v srednjem dohodninskem razredu in plačujejo nekaj manj davka, dogaja, da morajo v Sloveniji plačevati velike razlike v davku,« je povedal Breznik in izpostavil primer delavca migranta, ki je dobil približno 18.000 evrov odpravnine, od katere pa je moral plačati 12.000 evrov davka. »In to je samo ena od anomalij,« je povedal Breznik. Nadaljeval je, da je podoben primer tudi vpliv višine bruto dohodka na učinek zmanjšanja davčnih obveznosti zaradi uveljavljanja stroškov. »Ugotavlja se, da pri uveljavljanju stroškov tisti z 120.000 evrov davčne osnove v Avstriji dobijo povrnjenih 50% uveljavljenih stroškov, tisti, ki imajo 50.000 evrov letnega bruto dohodka dobijo vrnjenih približno 34%, tisti, ki imajo 25.000 evrov letnega bruto dohodka, samo 27%, in tisti, ki imajo samo 12.000 evrov letnega bruto dohodka, kar je tudi daleč pod minimalno plačo, pa imajo priznanih le 15,77 % stroškov,« je povedal poslanec 

Nadaljeval je, da se dogajajo tudi anomalije glede jubilejnih nagrad. Pri nas so jubilejne nagrade predvidene pri 10, 20, 30 in sedaj tudi 40 let delovne dobe, medtem ko se v Avstriji dobijo le ob 25 let delovne dobe. Prav tako je razlika pri vštevanju malice v delovni čas. V Sloveniji se čas za malico namreč šteje v delovni čas, v Avstriji pa je izvzet iz delovnega časa. »Torej imamo dva različna sistema, zaradi katerih prihaja do vseh teh anomalij, ki se izražajo potem tudi pri plačilu davka,« je povedal Breznik. 

Po njegovih besedah sta 44. in 45 člen Zakona o dohodnini tudi v nasprotju s  Pogodbo o delovanju Evropske unije. » Z delom v drugi državi članici EU oseba koristi svoje pravice, ki izhajajo s prostega pretoka oseb, delavcev in storitev. Po ureditvi iz 44. in 45. člena zakona o dohodnini pa je slovenski prebivalec oz. davčni rezident, ki dela v Avstriji ali drugi državi članici EU, v slabšem položaju kot slovenski prebivalec, ki dela v Sloveniji, in v slabšem položaju kot avstrijski prebivalec, ki dela v Avstriji,« je opozoril poslanec. Ob tem je dodal, da so davčni režimi resda v pristojnosti držav članic, »a ne smejo biti taki, da bi bila oseba, ki koristi prost pretok, zaradi zakonskih določb v slabšem položaju od osebe, ki prostega pretoka ne koristi.« 

»Predlagamo, da Ustavno sodišče začne postopek za predhodno odločanje pred Sodiščem Evropske Unije, ki je izključno pristojno presojati veljavnost in razlagati PDEU, da odloči o njeni razlagi. Ustavnemu sodišču pa tudi predlagamo, da zahtevo obravnava absolutno prednostno, saj gre za vprašanje, ki povzroča nižje prihodke več tisoč slovenskim družinam,« je še poudaril poslanec Breznik. 

»Statistika kaže, da se vedno več družin stalno naseljuje v sosednji Avstriji zaradi številnih birokratskih ovir v Sloveniji in zaradi vseh davčnih problemov, ki smo jih danes našteli. Gre za pereč problem, ki se dotika predvsem vzhoda države in gre za problem, ki ga mogoče Ljubljana ne čuti, a v SDS in NSI ne obljubljamo samo pred volitvami, ampak želimo položaj za delavce migrante, ki se jim dogaja krivica v zadnjih letih, dokončno urediti,« je zaključil Breznik.

»Poslanci NSi in SDS smo na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona o dohodnini. Ustavno sodišče je namreč že leta 2013 že ugotovilo, da so čezmejni delavci migranti v bistveno enakih položajih kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine. Če so v bistveno enakih položajih, bi jih moral naš pravni red tudi enako obravnavati, sicer gre za kršitev načela enakosti iz 14. člena ustave. Ravno to pa se dogaja,« je povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

Poudaril je, da so delavci v Sloveniji upravičeni do povrnitve stroškov v zvezi z delom v neobdavčenih neto zneskih, medtem ko so čezmejni delavci migranti upravičeni le do znižanja davčne osnove za ocenjene stroške v zvezi z delom.

»Učinek obstoječe ureditve je tudi neskladen z načelom socialne države. Delavci migranti z višjimi dohodki so namreč deležni bolj ugodne obravnave pri povračilu stroškov v zvezi z delom. Zmanjšanje davčne osnove pri višjih dohodninskih razredih, povzroči tudi večje znižanje plačila dohodnine in s tem višji razpoložljivi dohodek. Zakonska ureditev torej neposredno in neutemeljeno povečuje socialne razlike v škodo zavezancev z najnižjimi dohodki ter povečuje tveganje za socialno varnost, kar bi lahko predstavljalo kršitev načela socialne države iz 2. člena ustave,« je še povedal Jožef Horvat.