PU Celje: »Specialiste za vlome, kraje in tatvine zapustila boginja sreče«
Kot pri vsakem početju, posebej pri nečednem povezanim z ogrožanjem premoženja, premičnega in nepremičnega, ali celo življenja samega, slej ko prej do napake v »sosledju« zakrivanja ali zamegljevanja sledi svojega kaznivega dejanja zoper premoženje in telo.
Na videz zguljena fraza pri obveščanju javnosti, policija dela na zbiranju dokazov, je na sledi storilcem več kaznivih dejanj, kot so vlomi v stanovanja, lokale, poslovne prostore, velikokrat ob strokovnem delu inšpektorjev in drugih pooblaščenih oseb za spremljanje in odkrivanje storilcev kaznivih, inkriminiranih dejanj pa le pripelje do končnega in konkretnega rezultata.
Tako je tudi na območju PU Celje, kjer so v zadnjih mesecih obravnavali več vlomov v gostinske lokale in v vozila ter več tatvin v trgovinah.
Ob skrbnem in potrpežljivem delu ter na podlagi pridobljenih posnetkov video nadzornih kamer in zbiranja obvestil so ugotovili, da sta v trgovinah kradla 32-letna Celjanka in 34-letnik z območja Šmarje pri Jelšah. Ko so jima pred dnevi odvzeli prostost, sta imela pri sebi ukradene električne aparate in več ukradenih steklenic žganja.
Na podlagi zbranih dokazov in obvestil so ugotovili, da sta od novembra lani do prijetja storila kar 13 kaznivih dejanj ter ukradla, ali protipravno odtujila (brez plačila) za dobrih 1.700 € stvari.
Zoper njiju so spisali kazensko ovadbo, na podlagi te ovadbe pa so jih privedli k preiskovalnemu sodniku, ki ju je po zaslišanju izpustil na prostost.
Da to ni vse potrjuje delo policistov in kriminalistov na zbiranju podatkov v zvezi vlomi v gostinske lokale in v vozila tekom letošnjega februarja. Februarja 2019 so na območju Celja z intenzivnim zbiranjem obvestil in poostrenimi nadzori območij, kjer so bili izvršeni vlomi, odvzeli prostost 42-letnemu Celjanu osumljenemu najmanj štirih vlomov v gostinske lokale v Celju in štirih vlomov v vozila Celju.
Zaradi suma storitve kaznivih dejanj Velike tatvine po čl. 205/I KZ-1 si je pridelal privedbo preiskovalnem sodniku, ki ga je za začetek »nagradil« z priporom.
Kako dolgo in ob kakšni kazni kot odgovor na storjena kazniva dejanja v oblik sankcij, bodo razmišljali storilci in kdaj in kolikor bo to vplivalo na prihodnje vedenje v obliki ponovitev že evidentiranih kaznivih dejanj ali pa bo prišlo do korenitih sprememb, lahko samo predpostavljamo.
Do takrat pa položimo roko na srce bodočim »hudičevim« vajencem naj si izberejo drugo donosnejšo in bolj legalno »gospodarsko« vejo, kjer bodo prišli do izraza njihovo znanje in veščine.
V.K.T.