PRVA POTRJENA REPRODUKCIJA RISOV DOSELJENIH NA GORENJSKO – RISINJA AIDA IMA TRI MLADIČE

Dobili smo dokaz o prvi reprodukciji risov doseljenih na Gorenjsko. Pohodnici z Gorenjske sta sredi avgusta na območju Jelovice videli tri risje mladiče in njihovo mamo, Aido. Z nami sta zelo doživeto delili svojo izkušnjo in fotografije mladičev in njihove mame:

»Ohladilo se je, jutro v avgustu je hladno kot je jeseni. Jutro, ki neizbežno obeta nov dan, idealen za hribolazenje po Jelovici. Mateja vozi, jaz poveljujem – tako si vsaj domišljam.  Tokrat  res izjemoma izpustiva kavo na Soriški planini. Če tega ne bi storili, bi bil dan običajen. Toliko če-jev. 

Tokrat uspe, da v prvo najdeva kolovoz proti izhodišču. Ovinki si sledijo, in ko najmanj razmišljava o možnih presenečenjih, na robu ceste zagledava malo kosmato živalco, ki leze proti skalam. Trenutek kasneje opaziva še eno. Možgani bliskovito procesirajo znane podobe. Male lisičke? Neeeeee, prekratek rep in drugačna smrčka. Mali mucki, ki jih je nekdo odvrgel v gozdu? Sredi Jelovice? Tako daleč? Kdo le bi odvrgel tako fletne živalce? Pripeljeva zadosti blizu, Mateja ustavi in hkrati skleneva, da sta lahko le mala riska.  Zdi se nama zelo nenavadno, da sta mladička sama.

Mrzlično razmišljava, kaj naj. Nepoznavalkama se nama zdi, da ju ne moreva kar zapustiti. Pokličem prijatelja iz Sorice, dobim telefonsko številko lovca gospoda  Tavčarja, ki spusti iz rok vse, kar se je namenil že v zgodnjem jutru opraviti in pride pogledat mali čudež. Mateja aktivira še druge odgovorne in vpletene v projekt LIFE Lynx.

Tiho kot miši obsedimo v avtu in čakamo. Mraz je, da čisto otrpneva, a ga ne občutiva. Mine še nekaj časa. Mati risinja oceni, da je zrak končno čist in se prikaže iz gozda pod cesto. Nežno zgrabi mladička za kožušček na vratu in enega za drugim odnese. Pravzaprav so bili trije, le da enega dolgo nismo opazili, spodaj pod cesto verjetno cvili še eden. Ko je družina že davno preseljena, mi še kar sedimo. Na robu solz ganjenosti ob lepoti, ki smo ji bili pravkar priča. Sedimo toliko časa, da pride še en ris v izvidnico, vzravnano naredi par krogov po cesti in izgine tako, kot se je prikazal. Bi to lahko bil njihov oče? Za njim v zraku obvisijo opozorilni kriki. Sporoča nam, da smo bili deležni nečesa veličastnega in da je čas, da izginemo.

Lahki sva kot peresci, glava je visoko v oblakih. Dragocena in nepozabna lekcija življenja, za katerega se včasih v tem čudnem svetu že zdi, da se le še razblinja in izginja.«

Petra in Mateja

 

Srečanja z risi v naravi, še posebej z mladiči, so zelo redka. Ob srečanju je pomembno, da živali ne vznemirjamo, saj so prvi meseci po skotitvi ključni za preživetje mladičev. V tem času risinje svoje mladiče pogosto prestavljajo med več različnimi brlogi, saj s tem zmanjšajo možnost, da bi jih prek njihovega vonja  zaznali potencialni plenilci. Vsi mladiči v naravi  ne preživijo do odrasle dobe; v prvem letu starosti je njihova smrtnost okoli 50 %. Ravnokar smo začeli z novo sezono monitoringa risov s foto pastmi v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx in nekaj kamer bomo postavili tudi na Gorenjsko. Držimo pesti, da bomo fotografirali čim več Aidinih mladičev.

 

 

vir: https://www.lifelynx.eu/prva-potrjena-reprodukcija-risov-doseljenih-na-gorenjsko-risinja-aida-ima-tri-mladice/?lang=sl