Ali bo Slovenija tista majhna žaba, ki bo skočila daleč in kam? V boljšo in lepšo skupno evropsko prihodnost!

Lepo in koristno, predvsem pa jasno in razločno. Kaj je prav in kaj ni dovolj dobro pa bi bilo potrebno spremeniti, opustiti ali na novo postaviti, da bi bilo boljše kot je ta trenutek. Gre se seveda za našo skupno usodo, sobivanje in življenje v naši razširjeni evropski družini narodov, mentalitet, na koncu koncev tudi na trenutke tudi različne stopnje razvitosti naše skupne evropske civilizacije.  O tem  in na posamezna vprašanja sta gostji in gost poskušali dati odgovore in nakazali smer morebitnega delovanja v kolikor bodo imeli možnosti soodločanja  za nas in v našem imenu. Na Evropskem političnem parketu.

V luči junijskih volitev za poslance v EU parlament smo imeli možnost na omizju v Laškem možnost prisluhniti kako  razmišljajo potencialna in aktualna poslanka v EU parlament. Junija bo namreč odšlo na volišča skupno 370 milijonov Evropejcev, ki bodo izbrali 720 poslancev, ki jih bodo zastopali v njihovih zahtevah, pričakovanj in želji po boljšem življenju v naši skupni evropski družini. Na kakšen način in  s kolikšno zavzetostjo, znanjem  vztrajnostjo bomo videli. Do takrat je treba počakati. Vmes pa tudi nekaj  narediti, da jim naši državljani  zaupajo in 9.  junija jima tudi nameniti svoj glas.

Nujno potreben zasuk Evrope v desno, k zdravemu razumu

 Dr. Peter Gregorčič, izredni profesor  na Fakulteti za strojništvo na UL, celo zadnje desetletje deluje v javni sferi preko civilnih iniciativ,  na način da ljudem povrne vero v  družbo ali kot sam pravi da  jih upanje pravzaprav ljudi drži in obdrži  gor.

 

Poleg vsega dobrega kar lahko  prinese Sloveniji je v svojem skoraj 10. letnem delovanju v EU parlamentu, posledično temu tudi soodločala o našem življenju preko sprejemanja predpisov, ki veljajo za vse članice v EU, je prineslo tudi grenko spoznanje o dvojnih merilih pri odločanju, je strnila del svojih vtisov Romana Tomc, aktualna EU poslanka ob sedanjem že drugem mandatu.  Mnogo več je dogajanja v zakulisju, pri iskanju podpore o odločitvah, ki se tičejo ali najbolj zadevajo tvojo državo.  Za morebitni nezadosten »izplen« v tekočem mandatu, je morda otežujoča okoliščina, da kljub pripadnosti največji EPP skupini, je še vedno premalo za izglasovanje odločitev v prid  zdravemu razumu, zato ker jih v EU parlamentu 400 poslance glasuje levo, ki zagovarjajo  leve agende in prebujensko ideologijo, ki nimajo veliko stičnih točk z realnostjo.  Dodatni problem v tem mandatu, je bilo tudi  to da komisarje znotraj EK predlagajo in določajo nacionalne vlade, pretežno levih,  ki  jih je bilo na začetku tega  mandata 7.   danes jih je 13. Pa kljub temu se Evropa nagiba v desno in k razumu in ne nekim sanjavim idejam o »štetju metuljčkov« in nerealnim problemom in pomislekov s  katerimi se srečujemo Evropejci.

 

Mojca Erjavec, ki je prebila 15. let v tej »opevani« bruseljski administraciji v različnih vlogah, želi delovati in biti korak pred drugimi ki bi  trasirala  politiko  in zakonodajo za jutri in pojutrišnjem oziroma ki bo reševala in urejal življenje prihodnih generacij v Evropski uniji.

Bruseljski aparat je ogromen, zbirokratiziran, odtujen. Včasih se pridušamo čez slovensko birokracijo, pa vendar je bruseljski poleg vseh podobnosti s slovenskim birokratskim  ustrojem za povrh  še zelo množičen.  Mnogokrat v posameznih situacijah, v kolikor se ne posvetiš materiji o katerih odločaš, daš tudi glas in potrditev nečemu kar škoduje prav tvoji državi, tebi, tvojemu sosedu. Predpise  in predlog aktov, ki pridejo v poslanske klopi so pripravljeni v krogih administracije, ki na žalost ni imuna na pritiske, lobiranja in na koncu koncev tudi korupcije. Temu in takšnemu načinu delovanja je treba stopiti na prste in izničiti okoliščine, ki dopuščajo  priložnosti, ki »naredi  tatu« iz uslužbenca v administraciji.

Deregulacija, demografija in stop ilegalnim migracijam

Čas je da prebujenska  ideologija odstopi mesto za delovanje zdrav pameti, k je pogoj za ohranjanje evropskega načina življenja, ne nazadnje tudi ohranitev  evropskosti  Evrope. Da bo temu tako, je zdrava pamet odločilna, meni dr. Peter Gregorčič, ki obenem meni,  da je potrebno zmanjšati regulacijo, oziroma odločena področja deregulirati. S samo regulacijo smo šli  zelo daleč, predaleč glede na potrebe. Zato mi reguliramo, drugi razvijajo, mi zaostajamo drugi gredo naprej. Se ve,  da je razvoj gibalo napredka in ne čezmerna regulacija.

Ta čezmerna regulacija je pripeljala kmete na ulice, tudi bruseljske, meni Romana Tomc. In prvič se je zgodilo da so najvišji predstavniki  EK in EP prišli med »traktoriste« in tudi kasneje naredili korak nazaj oziroma korak v smeri deregulacije.

 

Demografska podhranjenost  in problem ilegalnih migracij ter zgrešena strategija dobrodošlice za vsakogar je ugonobila Evropo. Posledice so takšne, da je treba obraniti Evropo pred kolapsom in sesutjem samo vase, v ekonomskem, populacijskem in civilizacijskem smislu.  Rešitev je možna, časa ni  kaj dosti, potrebno  je ukreniti in ne si več jemati časa za premislek. Evropa je naša, od vseh Evropejcev, evropski narodov, narejena in ustvarjena in kot takšno jo moramo ohraniti. Njeno prepoznavnost, našo prepoznavnost, naš pečat.  Le če bodo znali in zmogli zagovarjati zgoraj  omenjeno bodo vredni vašega zaupanja in glasu.  Za vašo in našo Evropo, Za Evropo po meri Evropejcev se lahko nameni glas.

Ali bo mala žaba skočila dovolj daleč? Živi bili pa videli!

 

Vane T. Costa