Kaj se dogaja v kmetijsko in živilsko predelovalnem sektorju pri nas?
V Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS z zaskrbljenostjo spremljajo prodajo nosilcev iz kmetijsko predelovalnega sektorja. Vladajočim se »fučka«
V zadnjih tednih smo priča intenzivnim lastniškim spremembam v slovenskem kmetijskem in živilsko predelovalnem sektorju. Prodaja večinskega deleža družbe Panvita d.o.o. tujim skladom je glede na njeno velikost in njen dosedanji pomen v verigi preskrbe s hrano lahko zaskrbljujoče. Družba je namreč v letu 2022 ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini malo nad 9 milijonov EUR, kar je za 35 % več kot leto prej. Družba je dosegla dobiček v višini malo nad 800.000 EUR, kar je za 65 % več kot leto prej. V Panviti d.o.o. obdelujejo preko 3.600 ha kmetijskih zemljišč, od tega jih je okoli 3.000 ha zakupljenih od Republike Slovenije. V družbi je bilo konec leta 2022 zaposlenih 85 delavcev. S prodajo večinskega deleža družbe je prešlo v tujo lastnino največje slovensko kmetijsko podjetje z živilsko predelovalno industrijo. Tudi na lastni zemlji( 3600 ha obdelovalne zemlje) nismo gospodar.
V zadnjih dneh pa je v javnosti zaokrožila še novica o prodaji podjetja Celjske mesnine d.o.o.. To je največja družba v mesno predelovalnem sektorju v Republiki Sloveniji. Družba je po podatkih iz leta 2022 zaposlovala skoraj 400 delavcev, ustvarila preko 90 milijonov čistih prihodkov od prodaje in je imela 13,5 milijonov EUR bilančnega dobička. Tudi to družbo so kupili tujci. Kako servilno, pripraviš, združiš, zaokrožiš in lepo »paketek« prodaš naprej.
S prodajo teh dveh podjetij Slovenija izgublja še zadnja velika kmetijska in živilska podjetja. Obe prodani podjetji izkazujeta dobre poslovne rezultate, sta pomembna zaposlovalca delovne sile in prispevata pomemben delež pri zagotavljanju prehranske varnosti v Republiki Sloveniji. Z vidika prehranske varnosti prebivalcev Republike Slovenije takšne prodaje povečujejo tveganje, saj bi v primeru zaostrenih agro ekonomskih razmer na prehranskem področju (vojna v Ukrajini, vojna na bližnjem vzhodu, zdravstvena tveganja idr.) pomemben delež hrane sledil drugim interesom in ne nacionalni prehranski varnosti.
Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da bodo ob pretekli prodaji Perutnine Ptuj in sedanji prodaji Panvite z najboljšimi kmetijskimi zemljišči upravljala tuja podjetja. Z vidika prehranske varnosti in zagotavljanja ustreznih kmetijskih zemljišč za slovenske družinske kmetije in mlade prevzemnike kmetij je zaskrbljujoče, da slednji ne morejo priti do zakupa državnih zemljišč, istočasno pa z zemljišči v lasti Republike Slovenije upravljajo tujci. Na območju celotne EU se je namreč oblikovalo enotno stališče, da prehransko varnost in stabilnost vendarle predstavljajo družinske kmetije.
Kdo pravzaprav »šenka« tujcem tisto kar nikoli ne sme preiti v tuje roke? Hudo je če ti nacionalno politiko na področju kmetijstva in živilsko predelovalnega sektorja kreirajo poslovni in strokovni analfabeti.
Nujna nova strategija za podporo strateških poslovnih subjektov
Svojo zaskrbljenost pri Kmetijskem forumu izražajo tudi skozi predloge za nujno izboljšanje stanja v sektorju. Zato so v Forumu za kmetijstvo in podeželje pozvali aktualno vlado k sprejemu ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti v Republiki Sloveniji. Predlagajo naslednje ukrepe:
- celovita prenova zemljiške zakonodaje z namenom zagotavljanja zemljišč za tista kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k prehranski varnosti Republike Slovenije,
- uvrstiti kmetije, kmetijska in živilsko predelovalna podjetja med strateško pomembne subjekte za zagotavljanje prehranske varnosti v Republiki Sloveniji,
- z vsemi finančnimi in drugimi ukrepi in mehanizmi podpreti prehransko varnost v Republiki Sloveniji,
- pričeti s sistematičnim pristopom za odkup ključnih kmetijskih in živilsko predelovalnih podjetij v tuji lasti s strani Republike Slovenije.
Ali bo to naletelo na prava ušesa? Ali bodo ta ušesa pravilno in prav posredovala do centralnih »političnih« možganov? In če, kako dolgo bodo ti možgani, ob že znanih časovnicah, potrebovali da to sprocesirajo. Če bi to utemeljevali na podlagi dosedanjih izkušnjah, bo hudo!
Vane T. Costa
Vir: FKP&VTC