Primož Jelševar: Za SLS je nujen dialog, da se znebi bremen preteklosti

V Slovenski ljudski stranki se počasi »pobirajo« po trenutku streznitve, ki ga je prinesel volilni izid na predčasnih parlamentarnih volitvah 3. junija. Razočaranje je bilo veliko, s predsedniškega položaja se je umaknil Marko Zidanšek, vajeti pa kot vršilec dolžnosti predsednika SLS prevzel dotedanji podpredsednik Primož Jelševar. Zdaj po skoraj dveh mesecih se rane počasi celijo, čeprav še vedno skeli dejstvo, na kak način so jim volivci nastavili ogledalo, ki jih je ustavilo pred parlamentarnim pragom. Zazreti se bo potrebno vase, je bil eden od sklepov povolilne seje Glavnega odbora, na katerem so analizirali razloge za volilni poraz. Z razlogi volilnega neuspeha se ukvarjajo tudi drugi organi stranke, celovito analizo in predloge za sanacijo  pa pripravlja skupina tistih, ki so na volitvah dosegli najboljše rezultate. Nekateri od njih  zavidljivo visoke. Nekatere ugotovitve bodo predstavili na ponedeljkovi klavzuri stranke, nam v pogovoru pove v.d. predsednik SLS Primož Jelševar.

Eden od razlogov za naš neuspeh vidim tudi v dolgoletnem padanju podpore vsem ljudskim gibanjem v Sloveniji, ne samo SLS in seveda v notranjih napetostih, ki niso od danes, ampak so se nabirale dolga leta, praktično vseh 30 let, kulminirale pa pred letošnjimi volitvami. Zato bomo v prihodnje v svojem delovanju skušali zgladiti čim več sporov. Sam sem na glavnem odboru podprl idejo, da se začnemo pogovarjati, tako v stranki, kakor tudi širše, z vsemi gibanji in strankami, z ljudmi, ki so bili včasih del SLS in tudi širše. Prav ta dialog bi moral ponuditi odgovor, če je mogoče in na kak način zgladiti ta nesoglasja. Tudi zato sem po seji Glavnega odbora SLS skupaj s skupino za sanacijo organiziral pomemben sestanek. Novomeški sestanek je bil po obrazih zastavljen zelo široko, od mlade generacije, ki ji sam pripadam, pa do »old boysov«, ki so nekoč krojili politiko SLS. Že zaradi nahrbtnikov preteklosti, ki jih je na sestanek prinesel vsak od udeležencev, je bil pogovor sicer zelo težak, vendar potreben. Prav je, da se pogovarjamo in prav je, da se slišimo. Prav nuja o več pogovora in dialoga, je bila rdeča nit novomeškega srečanja, ki je nakazalo možnosti, da se lahko zgladi marsikatera zamera iz preteklosti.  Sam sem tudi pozval članstvo, da mi pri tem pomagajo, kajti za 30 let nazaj vsega sam ne morem rešiti. Zlasti sem imel pri tem v mislih posameznike, ki že leta in leta pasejo zamere, zaradi katerih trpi celotna stranka.

Gre vsaj na videz za globoke in skorajda nepremostljive razpoke med posamezniki? Jih je moč zgladiti?

Upam, da se jih da, kajti usoda ljudskega gibanja v Sloveniji je v največji meri odvisna od tega ali bodo posamezniki sposobni svoj ego potisniti v ozadje in v ospredje postaviti interese Slovenije. Vsak, ki so mu v srcu zapisane vrednote SLS, bi to moral razumeti. Edina pot je v pogovoru in ustvarjanju simbioze med staro in mlado generacijo, iskanja poti, da bo med nami več kemije, kajti družijo nas iste vrednote. Zavračam vsa razmišljanja v smeri mlajši ven, da bo prostor za staro gardo in obratno. SLS je stranka širine – stranka mladih in starih.

Po tej logiki bi moral vsak narediti vsaj en korak nazaj, da boste po tem sposobni narediti dva koraka naprej? Tudi vi mladi, ki ste morda s svojo rahlo nestrpnostjo prispevali h krizi SLS?

Sam sem storil že kar nekaj korakov. Nisem jih delal nazaj, temveč naprej. Spomnimo le dveh omizij še pred volitvami, kjer sem kot direktor Inštituta dr. Antona Korošca k sodelovanju povabil vse prvake desnih strank v Sloveniji. Moja prva poteza kot v.d. predsednika je bila, da sem vse ki so bili ne »včeraj«, temveč tudi »predvčerajšnjim,« izključeni iz SLS ali so iz nje izstopili zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, da pridejo na novomeški pogovor. Tam sem jasno povedal, da je za spravo en človek premalo, zanjo si moramo prizadevati vsi. Zato pa je potreben kar precejšen miselni preskok, ki bo pripeljal do resničnega spoznanja odgovornosti vsakega. Tako država kot politična stranka ne morejo biti talec interesov posameznikov. To seveda ne velja le za SLS, temveč za vsa ljudska gibanja in vse stranke v Sloveniji. Zdaj je namreč več kot očitno, o čemer je sicer govoril prejšnji predsednik SLS Marko Zidanšek, da brez SLS v Sloveniji ni moč oblikovati čvrste desnosredinske vlade.

Nekateri so bili izključeni, nekateri so izstopili, se poslovili od SLS, mnogi med njimi so ustanovili tudi svojo politično stranko, ki prav tako zagovarjajo vrednote ljudskega gibanja. Je kakšna možnost, da se znova znajdete pod isto streho, morda  pod imenom SLS, pa vendar?

V zadnjem mesecu sem se pogovarjal z mnogimi od teh. Bistveno je, da to ljudsko gibanje, ki je nujno potrebno v vseh evropskih državah, da se ohranijo in negujejo vrednote, na katerih bazira evropska civilizacija, okrepimo tudi v Sloveniji. Prav pri tem vprašanju se bo pokazalo ali so te posamezniki sposobni preseči zamere in nesoglasja. Gre za paleto ljudi in strank, ki sledijo vrednotam ljudskega gibanja, ki so tako kot mi 3. junija ostale pred vrati Državnega zbora. Med njimi so mlajši in starejši obrazi, ki imajo kaj za povedati, pa tudi prispevati k povezovanju. Vse je mogoče, ob upoštevanju določenih razlik tudi oblikovanje svežega političnega subjekta ni nemogoče.

Se vam ne zdi, da zgolj s pozivom o preseganju starih zamer ne bo uspeha? Vsebina bo tista, ki bo vplivala na odločitev vsakega od njih?

Znova smo pri ljudskih vrednotah. Če se poenotimo okoli temeljnih vrednot, kar ne bi smel biti problem, ker vsi sledimo domoljubju, družini, resnici, odgovornosti, poštenosti in znamo spoštovati lastna pravila, je to temelj, na katerem bi s pogovorom gradili sodelovanje in povezovanje. Seveda osebni interesi lahko to hitro pokvarijo.

Kaj se bo dogajalo na ponedeljkovi klavzuri SLS? Kaj lahko pričakujemo, da se bo doreklo, sklenilo za zaprtimi vrati?

Na srečanju pričakujem udeležbo od članov Glavnega odbora, evropskega poslanca, do državnih svetnikov, županov in podžupanov. Predstavili bomo nekatere preliminarne ugotovitve skupine aktivnosti, ki na podlagi tega potekajo. Na tej osnovi pričakujem odprto in široko razpravo, kako naprej. Kajti ob povolilnem dogajanju ne smemo zanemariti niti možnosti, da bomo v kratkem še enkrat stopili na predčasne volitve in nanje mora biti SLS pripravljena. Dejstvo je namreč, da je 3. junija del naših volivcev ostal doma oz volil sorodne stranke, kar so pokazale tudi nekatere analize. Zato moramo najti odgovor, da jih pritegnemo in  na tak način zagotovimo, da v Sloveniji vajeti v roke prevzame moderna desnosredinska vlada z razvojnim programom. Da ga v SLS imamo, so priznavali mnogi. Zdaj je vprašanje ali smo ga znali predstaviti na pravi način.

Kongres SLS se bo v vsakem primeru zgodil pred morebitnimi vnovičnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Lahko pričakujemo, da bo SLS tokrat volivcem naproti stopila sama ali povezana v koalicijo s sorodnimi političnimi strankami?

Za mano so že pogovori z vsemi, ki so v preteklosti izrazili pobudo oziroma željo, da gredo na volitve  v koaliciji z nami. Ta možnost je odprta, pod platformo SLS bi se lahko vključili oziroma pristopili že na septembrskem kongresu. SLS je vseeno blagovna znamka, ki bi lahko uspešno povezala različne politične subjekte, s katerimi delimo enake vrednote. Čeprav je cela paleta odtenkov zelene barve, vsi sledimo istemu cilju. Želim si, da bi bilo to pod znamko SLS . Če se ta možnost pokaže, potem noben posameznik ne bi smel biti ovira, da do tega ne bi prišlo.

Se vam ne zdi, da bo povezovanje pod  streho SLS misija skoraj nemogoče, kar se tiče nekdanjih predsednikov stranke, izključenih in izstopljenih? Kako bo z njimi?

Sam čutim veliko skrb in željo mnogih po poenotenju ljudskega gibanja v Sloveniji. Pomembno je, da bomo govorili isti jezik, pustili ob strani, kaj je kdo in kje in komu povedal. Vsi se bolj ali manj pozitivno odzivajo na pripravljenost na pogovor. Seveda si sam najbolj želim, da bi bile razprtije, zamere in razpoke čim prej »zaprta knjiga.« Je pa res, da po 20, ali 30. letih težko le z dobrimi željami zaceliti vse rane. Še vedno je cel kup odprtih vprašanj, ki jih je treba rešiti, ponedeljkova strankina klavzura pa bo prvi resni in uradni korak v tej smeri.

Vam pri srcu ni težko, ko opazujete, kako Sloveniji grozi oblikovanje levičarske vlade.  Če ne bi bilo vseh teh razprtij, bi verjetno SLS 3. junija prestopila parlamentarni prag in  pomagala oblikovati desnosredinsko vlado s SDS in NSi?

Dejstvo je, da morebitno oblikovanje koalicije LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa z Levico pomeni katastrofo za slovensko gospodarstvo. Socialistična vlada nas bo na vseh segmentih pripeljala v venezuelski scenarij. Že ob sredinski koaliciji, naj bi se javna poraba na letni ravni povečala za poldrugo milijardo evrov, z Levico pa bi ta po pričakovanjih zletela v nebo, kar bi povzročilo kršenje fiskalne zaveze za zmanjševanje javnega dolga. Sam se dobro zavedam, kaj bi to pomenilo za zaposlene, za konkurenčnost gospodarstva, za izvoznike, za katere sicer Levica pravi, da so cokla razvoja. Seveda jim gre le za povečanje javne blagajne, krepili bi socialne transferje, uvedli UTD, zviševali minimalno plačo, še bolj obremenjevali realni sektor, kar  bi bila katastrofa za mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

V tem primeru sem takoj za predčasne volitve. Seveda nam ni vseeno, da smo ostali pred parlamentarnim pragom in tako ostali brez možnosti, da bi prispevali svoj delež k oblikovanju razvojne vlade. Slovenija jo namreč nujno potrebuje, pa ne le zaradi napovedi o gospodarski krizi, temveč tudi zaradi slovenskih zavez evropskim in globalnim povezavam.

Boris Cipot