Predsednik vlade Janez Janša z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem o boju proti koronavirusu in nezakonitim migracijam

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je danes v Ljubljani gostil delovni obisk zveznega kanclerja Republike Avstrije Sebastiana Kurza. Osrednje teme pogovorov so bile povezane s COVID situacijo, sogovornika pa sta spregovorila tudi o bilateralnih odnosih med državama in aktualnih evropskih temah. Odnosi med Slovenijo in Avstrijo sicer veljajo za odlične.

Kot je na skupni novinarski konferenci po delovnem zajtrku z zveznim kanclerjem Republike Avstrije Sebastianom Kurzem poudaril  predsednik vlade Janez Janša, smo tega obiska veseli, še  posebej zato, ker smo v zadnjih mesecih vse od nastopa nove slovenske vlade v oktobru ne samo tesno sodelovali, ampak je bila v prvih najhujših tednih boja proti epidemiji koronavirusa, Avstrija zgled za nas. “Avstrija je bila ena redkih evropskih držav, za katero smo verjeli in verjamemo še danes, da je bila med najbolje pripravljeni na to epidemijo. In številne ukrepe, ki smo jih še kot povsem sveža vlada sprejemali, smo, pošteno rečeno, kopirali po Avstriji,” je dejal premier in se avstrijskemu kanclerju zahvalil za pripravljenost, “da delite znanje o tem, kako se spopasti z epidemijo.”  Janša je ob tem poudaril, da je bila situacija s koronavirusom osrednja tema današnjih pogovorov. “Nevarnosti epidemije še vedno ni konec in je veliko vprašanje, kaj nas čaka med takoimenovano  hladno sezono. Celotna Evropa se tudi danes spopada s povečanim številom infekcij. Ne ukvarjamo se s tako velikim številom dejansko obolelih ali umrlih kot med spomladansko sezono epidemije, kar je verjetno rezultat tega, da smo se nekaj naučili, pa tudi ukrepov, ki jih zdravstvene oblasti v vseh državah sprejemajo,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je napovedal, da bo sodelovanje z avstrijsko stranjo prav v zvezi z zajezitvijo širjenja virusa “zelo tesno”. “Kot smo se naučili iz pomladnih tednov in mesecev, je še posebej pomembno sodelovanje sosednjih držav. Takrat smo marsikaj rešili na podlagi neposrednih stikov, kontaktov, telefonskih pogovorov, kot na primer: kolone na mejah, tranzite, obiske gospodarstvenikov, pa tudi številna druga odprta vprašanja, ki nastanejo, ko se življenje ne more več odvijati normalno,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.

V pogovorih sta slovenski premier in avstrijski kancler spregovorila tudi o gospodarskem sodelovanju. “Avstrija je visoko na prioritetni listi gospodarskih partnerjev Slovenije, je tretji partner v medsebojni izmenjavi blaga in storitev, prvi tuji investitor v Sloveniji, kar je še posebej pomembno,” je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da slovenska vlada pripravlja nekaj debirokratizacijskih ukrepov, na podlagi katerih bo slovensko poslovno okolje še bolj ugodno za investiranje. “S tega vidika je krepitev investicij iz Avstrije v Sloveniji še bolj dobrodošla,” je dejal premier.

V nadaljevanju je Janez Janša spregovoril tudi o bližajočem se vrh EU, ki bo potekal na temo številnih odprtih, predvsem pa zunanjepolitičnih vprašanj. “S tem v zvezi sva z avstrijskim kanclerjem govorila o problemu, s katerim smo se intenzivno ukvarjali zadnja leta, to so ilegalne migracije in o naporih, da se tu doseže nek bolj poenoten evropski pristop,” je dejal premier in izpostavil, da se lahko dogajanje na Vzhodnem Sredozemlju odraža na povečanem pritisku na meje že v prihodnjih tednih. “Tu je Slovenija v zadnjih dneh podala nekaj iniciativ, kako krepiti varovanje zunanjih in schengenskih meja EU, predvsem pa, kako pomagati tistim državam, ki bodo prve na udaru, predvsem v Grčiji, če se razmere zaostrijo, da se ne bi srečali z nečim podobnim, kar je pretreslo EU leta 2015,” je poudaril premier Janez Janša.

V pogovorih je predsednik vlade Janez Janša izpostavil tudi bližajočo se 100. obletnico koroškega plebiscita in poudaril, da je  sedaj v času pred obletnico čutiti pozitivno in ugodno ozračje, tudi zaradi iniciative predsednikov obeh držav. “Tu je še nekaj odprtih vprašanj, vezanih na statuse narodnih skupnosti oziroma manjšin, ki se bodo lahko bistveno lažje reševale v ozračju kot je sedaj, kot pa v preteklih desetletjih, ko je bilo to ozračje manj ugodno,” je poudaril premier Janša.
V odgovorih na novinarska vprašanja je premier Janša ponovno poudaril pomen zavarovanja zunanjih meja in pomoči državam z zunanjimi mejami. “Če so meje dobro zavarovane, je ilegalnih migracij malo in je ta problem obvladljiv,” je dejal in dodal, da je treba tistim državam, ki imajo zunanje meje EU pomagati in jih ne prepuščati same in nato sprejemati sekundarne ukrepe na notranjih mejah.

 Izpostavil je, da mora biti evropska politika fleksibilna v odnosu do sprejemanja migracij, ker vse evropske države niso v enakem položaju. “Če se začnemo pogovarjati, kako deliti kvote, je to pristop na napačnem koncu. Najprej je treba zagotoviti spoštovanje prava in regulative, in to je mogoče samo na ta način, da zavarujemo zunanje meje. Slovenija bo v prihodnje veliko naporov usmerila v to, da naše partnerje v Evropi prepričamo, da je to absolutno prva prioriteta in je pripravljena aktivno sodelovati pri pomoči državam članicam, ki imajo zunanje meje Evropske unije,” je izpostavil predsednik vlade.

V povezavi z vprašanjem glede spopadanja z epidemijo, pa je premier dejal da je danes bolj jasno, kaj je res nevarno, kaj je srednje nevarno, kaj je manj nevarno in kaj je nenevarno. “To velja za različne dejavnosti, tudi za turizem. Imamo izkušnje, ki jih med lansko zimsko sezono nihče ni imel. Ve se, čemu se je treba izogibati, in ve se, kaj so tiste aktivnosti, ki jih je mogoče izvajati brez kakršnegakoli resnega tveganja za okužbo ali za prenašanje okužbe,” je ocenil Janša in spomnil, da Slovenija tudi, ko je razglasila konec epidemije, ni dovolila odprtja nočnih klubov in diskov barov ter ostalih točk, za katere vemo, da so središče virusa.  

Na koncu je izpostavil, da javnega življenja v prihodnje ne bo mogoče več  v celoti zaustavljati na podlagi posamičnih okužb. “Posledice takšne zaustavitve so hujše kot pa so posledice nizkega števila okužb, s katerimi se zdravstveni sistemi evropskih držav lahko spopadajo,” je dejal premier Janša.

Na področju gospodarstva bi bilo po njegovem mnenju dobro, da bi bili nekateri ukrepi usklajeni znotraj Evropske unije. Izpostavil je, da je bila Slovenija ena od tistih držav, ki v času epidemije ni zaustavila industrije. “V slovenski industriji spomladi kljub temu praktično nismo imeli primerov okužbe, ker gre za sektor, ki se zna organizirati, ki je uvedel ukrepe in so se le – ti tudi spoštovali,” je povedal Janez Janša in nadaljeval, da je bil padec gospodarske aktivnosti v času spomladanske epidemije kljub temu skoraj enak evropskemu povprečju, kajti 80 odstotkov slovenskega trga so trgi Evropske unije. “Če pride na evropskem trgu do zastojev, logističnih problemov, je Slovenija enako prizadeta, saj smo skupen prostor, skupen trg in s tega vidika je usklajevanje ukrepov na gospodarskem področju še toliko bolj pomembno,” je prepričan predsednik vlade. “Tudi, če bomo soočeni z močnejšim valom epidemije, smo si z evropskimi kolegi enotni, da smo epidemijo zmožni obvladovati. Ključen pa je odgovor, ali smo se iz spomladanske lekcije epidemije kaj naučili. Če smo se naučili, če se znamo prilagajati, splošno zaustavljanje javnega življenja ne bo več potrebno,” je zatrdil premier Janez Janša.