Povezovanja proti Janši znak velikih stisk in panike

Mag. Andrej Šircelj je bil leta 2011 prvič izvoljen za poslanca Državnega zbora RS. Takrat je vodil Odbor za finance in monetarno politiko. Tudi na predčasnih volitvah leta 2014 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora. V iztekajočem mandatu je bil predsednik komisije za nadzor javnih financ. ZA uvod v intervju je zagotovo na mestu vprašanje o vladi Mira Cerarja, ki je neslavno padla in bi morala do 3. junija, ko bodo predčasne parlamentarne volitve, opravljati zgolj tekoče posle. Pa temu ni tako, prodaja celo državno premoženje, v Bruslju pa se z EU pogaja o denarju za 2. tir.

Vlada Mira Cerarja si povsem na sebi lasten način tolmači tekoče posle. Stvari, ki jih Cerarjeva koalicija še vedno izvaja, preprosto ne bi mogli šteti med tekoče posle. Na primer, imenovanje novega generalnega direktorja policije, prodaja državnega premoženja, ipd. Gotovo se ogromno stvari dogaja tudi v ozadju in zanje ne vemo. Bojim se, da nam bo ta vlada v odhajanju zapustila dediščino, ki bo finančno močno zarezala v državni proračun še za prihodnji mandat in da bo treba vložiti mnogo naporov v sanacijo zgrešenih ukrepov, ki temeljijo na podlagi kratkovidne politike. 

– Zanimivo, vsi dominantni mediji z velikimi začetnicami govorijo o tem, kako bo EU za projekt 2. tira prispevala 20% nepovratnega denarja, citirajo Cerarja in državnega sekretarja Lebna, oba v odhajanju in EU komisarko za promet Bulčevo, nihče pa na glas ne vpraša odhajajočih oblastnikov in Bulčeve, kako je mogoče, da Hrvati za most do Pelješca dobijo kar 80% EU nepovratnega denarja, mi pa za 2. tir le 20%.

Na to smo tudi mi opozorili. Sprašujem se, kako komisarka Bulčeva skrbi za interese Slovenije znotraj Evropske komisije. Seveda naj bi bili evropski komisarji nevtralni, a vemo, da si komisarji različno tolmačijo svoje naloge. Tako smo bili v preteklosti priče močnemu angažmaju tedanjega evropskega komisarja za promet Antonia Tajanija v času, ko smo v Sloveniji uvajali vinjete. Nič koliko pozivov in preverjanj je bilo o tem, kaj bo vinjetni sistem prinesel Italijanom. Komisarke Bulčeve žal ne slišimo pri njenih zavzemanjih za slovenske državljanke in državljane, niti za slovenske projekte. Pričakoval bi več od nje.

– Tudi v Državnem zboru, čeprav poslanci opravljate le “tekoče” posle, rednih sej  ni več, vas čakajo še izredna zasedanja. Med drugim tudi o sklepnem poročilu preiskovalne komisije o IranNLBgate. Kar nekaj špekulacij je, da je nameravalo omrežje globoke države to afero uporabiti za še en “veliki pok iz Murgel”?

Tu vas moram nekoliko popraviti. Poslanci namreč ne opravljamo tekočih poslov, parlament normalno deluje, je pa bil sprejet nek načelen dogovor, katere stvari se bo še obravnavalo in da se jih bo obravnavalo na izrednih sejah. Glede poročila preiskovalne komisije o IranNLBgate je jasno, da so na levem političnem polju to uporabili za kovanje lastnega političnega kapitala in za to, da bodo ustvarjali napihnjene zgodbe, a menim, da so ljudje dovolj razumni in da ne nasedajo več različnim zgodbam, v katere levi politiki venomer zapletajo Slovensko demokratsko stranko. 

–  Lahko torej tik pred volitvami pričakujemo še kakšno afero?

Seveda. Že sedaj vidimo, kako mediji obujajo nekatere stare zgodbe, ki so bile vse že v celoti pojasnjene. Upam le, kot sem že povedal, da ljudje tem medijskim zgodbam, ki so bolj podobne fakenews zgodbam, ne bodo nasedali.

– V mandatu, ki se izteka, ste bili na čelu parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Parlament ima tudi kontrolno funkcijo nad tem, kar počenja izvršna oblast, a se mi zdi, da glede na številne afere, povezane s korupcijo v javnem sektorju, torej pri porabi proračunskega denarja, se izvršna oblast kaj dosti ni ozirala na vaše priporočila, na priporočila Fiskalnega sveta, Računskega sodišča in še koga..

Vaša ugotovitev drži. Priporočila, ki smo jih dajali v komisiji, v večini niso bila slišana. Vlada je neracionalno trošila. Šli so celo tako daleč, da so konec mandata predlagali zakone, za katere je še Fiskalni svet opozarjal, da če bi bili sprejeti vsi, bi to državni proračun obremenilo za skorajda 4 milijarde evrov. Kar je polovica slovenskega proračuna. K sreči se je to brezglavo vlaganje zakonov zavrlo. Sicer pa so se v mandatu Cerarjeve vlade sredstva državnega proračuna vse preveč uporabljala za tekoče potrebe in izdatke države (plače, tekoči transferji, …) in vse manj za nove investicije, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja. Poleg tega smo v mandatu te vlade bili soočeni z neustrezno trošarinsko politiko, neučinkovitim črpanjem evropskih sredstev, pomanjkanjem državnih investicij, skromnim povečanjem državnih prihodkov iz naslova uvedbe davčnih blagajn in pasivnosti pri upravljanju z državnim dolgom, kjer se v zadostni meri ne izkoristijo zgodovinsko nizke obrestne mere na svetovnih finančnih trgih. Vse to se je odražalo v povečevanju strukturnega primanjkljaja. Zvišale so se tudi davčne obremenitve državljanov in gospodarskih družb. Uzakonjene so bile stalne višje stopnje DDV. Zvišal se je davek na finančne in zavarovalne storitve. Odpravil se je ukrep postopnega znižanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, namesto tega pa je bilo sprejeto celo zvišanje tega davka za 2 odstotni točki. Odpravljena je bila tudi valorizacija dohodninskih olajšav.

– Slovenija po eni strani dosega zavidljivo gospodarsko rast, kar sicer ni zasluga odhajajoče vlade Mira Cerarja, čeprav se ta hvali z nekaterimi tujimi investicijami. Nič pa ni bilo narejenega za bolj prijazno poslovno okolje za investitorje, tuje in domače. To zlasti velja za področje davkov in prispevkov. Še vedno smo med “dražjimi” državami, kar se bremena na neto plače zaposlenih tiče. Tudi pri davku na dodano vrednost sedanja vlada vztraja na starem. Kaj bi bilo potrebno nujno spremeniti na tem področju?

Slovenija v zadnjem obdobju beleži gospodarsko rast in zmanjšanje brezposelnosti. Vendar pa gospodarska rast in sama konkurenčnost Slovenije zaostaja za našimi pomembnimi konkurenti (višegrajskimi državami in EU Baltskimi državami), zaostanka za državami evro območja pa ne zmanjšujemo oziroma se celo še poglablja. Razlog za to je, da so razlogi za gospodarsko rast predvsem eksterne narave – rast povpraševanja v naših gospodarskih partnericah kar znatno krepi izvoz; izjemno nizke obrestne mere (politika ECB) in s tem rast naložb ter gospodarsko okrevanje v evro območju. Gospodarska rast in zmanjšanje brezposelnosti bi lahko bila bistveno višja, v kolikor bi bili sprejeti ustrezni reformni ukrepi. Vendar v mandatu sedanje vlade ni bilo sprejetih nobenih reformnih ukrepov, tudi tistih ne na katerih potrebnost opozarjajo gospodarska združenja (zniževanje obremenitve dela, manj birokracije, …).

V SDS predlagamo vrsto ukrepov, ki bodo razbremenili ljudi, in sicer na način, da jim bo več ostalo v denarnicah. Zvišali bomo investicijske olajšave in jih razširili na vsa osnovna sredstva pri davku od dohodkov pravnih oseb in dohodnin. Predlagamo zvišanje neto mesečnih plač delavcev z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki. Uvedli bomo dodatno znižano stopnjo, predvsem za storitve, vezane na razbremenitev stroškov v družini in stopnjo DDV znižali na predkrizno raven (iz 22% na 20% in iz 9,5% na 8,5%).Predlagali bomo tudi “davčne počitnice” za nova podjetja oziroma samostojne podjetnike, kjer gre predlog v smeri spodbujanja domačega podjetništva in novih tujih neposrednih investicij. Dejstvo je, da nova investicija v prvih nekaj letih ni dobičkonosna, zato tudi finančni učinki niso obsežni.  Zato bomo predlagali možnost, da se podjetnik odloči za davčne počitnice na dobiček za prva 3 leta.   

– Prodati ali ne prodati “družinsko” srebrnino globoke države, NLB, Telekom itd?

Podpiramo privatizacijo, prav tako zaveze, ki smo jih dali Evropski komisij glede, na primer, prodaje NLB.

– V teh dneh stranki SDS javnomnenjske ankete dobro kažejo. Do volitev sta še dobra dva tedna. Se je že začela mobilizacija levih volivcev?

Na javnomnenjske ankete, ki so namenjene ustvarjanju javnega mnenja, ne pa merjenju le tega, se ne gre zanesti. Čeprav se sliši že obrabljeno, pa so najboljša anketa javnega mnenja volitve. Zato tudi na tem mestu pozivam vse ljudi, da se volitev udeležijo in glasujejo za stranko, ki bo poskrbela za pravičnost in blaginjo za vse. To je seveda Slovenska demokratska stranka.

– Kje se bo lomil volilni rezultat, na medijskih soočenjih ali v neposrednem dialogu z volivci, morda z agitacijo o “nevarnostih” vlade Janeza Janše. V antijanševsko alianso sta ljubljanski župan Janković in predsednik Desusa Karl Erjavec.

Sam menim, da je pomembna tako prisotnost na terenu, v dialogu med volivci, kot tudi medijska soočenja, kjer lahko predstavimo naše ideje, poglede. V kolikor nam je to seveda omogočeno in ni preprečeno s strani voditeljev, ki prekinjajo naše odgovore, sklicujoč se na odmerjen čas. Seveda ne smemo zanemariti agitacije o nevarnostih vlade Janeza Janše. Sam ocenjujem, da so vsa ta povezovanja proti Janezu Janši znak velikih stisk, če že ne panike, in so popolnoma nedostojna za demokracijo. Jasno pa je, da smo levim strankam trn v peti, saj nismo odvisni od nikogar in ker je naš poudarek tudi na tem, da se razgradi različne lobije in omrežja, ki državo že toliko let držijo v svojih krempljih.  

– Kaj so najpogostejša vprašanja, s katerimi se srečate pri pogovoru z občani?

Ko hodimo po terenu, nam ljudje povedo, da imajo dovolj korupcije, klientelizma, stanja v državi, kjer se poskrbi le za privilegirane, kjer so čakalne dobe v zdravstvu nenormalno dolge, kjer so podjetniki pretirano davčno in administrativno obremenjeni, kjer je birokracije toliko, da je treba za eno majhno opravilo pridobiti nekje med 15 in 20 papirjev. Ljudje dajejo podporo nam osebno, našemu programu. Čeprav smo zanjo hvaležni in veseli, ni dovolj, da doživimo podporo le iz njihovih ust, pomembno je, kot sem že poudaril, da gredo na volitve in oddajo svoj glas. Večkrat smo že slišali pregovor, da slabo vlado izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volitve. Sam pa pravim, da naš jutri ustvarjamo sami. Ustvarimo si tak jutri, s katerim bomo zadovoljni. 

– Slovenija do 3. junija in Slovenija po 3. juniju.

Če bodo ljudje odločili modro o in mandat za vodenje države zaupali Slovenski demokratski stranki, potem Slovenijo po 3. juniju vidim kot državo blaginje za vse, kot mednarodno prepoznavno in kredibilno državo, na katero bomo lahko vsi ponosni. Če se bo zgodilo kako drugače, potem se bojim, da bomo ponovno pahnjeni v še en mandat izgubljenih priložnosti, korupcijskih in klientelističnih pretresov, … Bojim se, da bomo v takšnem primeru močno, močno nazadovali. 

– Za naklonjenost volivcev se boste potegovali v Ljubljani. Kakšna so pričakovanja dva tedna pred volitvami?

Verjamem, da bodo ljudje prepoznali pozitivne plati tako programa Slovenske demokratske stranke kot tudi mojega osebnega programa za področje Logatca, Cerknice, Blok in Loške doline, kjer kandidiram. Izvoljen od ljudi, pa bom še naprej delal za ljudi.

– Volilna tekma bo napeta. Bo stranki SDS uspelo ob zmagi na volitvah dobiti 46 glasov in s tem možnost za sestavo vlade? Koga bi po vašem mnenju mandatar Janez Janša povabil v koalicijo. Sam je dejal, da SDS se izključuje nikogar?

Kar se tiče povezovanj z drugimi strankami, smo v Slovenski demokratski stranki vedno vodili zelo povezovalno politiko. To se ne bo spremenilo. Se morebiti še kdo spomni, da smo v mandatu 2004 -2008 vsem opozicijskim strankam ponudili Partnerstvo za razvoj? Takrat smo z opozicijo zelo uspešno sodelovali in tudi sprejeli veliko dobrih zakonodajnih predlogov, ki so šli v dobrobit vsem državljankam in državljanom. Tudi v letu 2012 smo poskušali podobno, a je opozicija kakršnokoli sodelovanje zavrnila. Je pa zanimivo, da prav tisti, ki vnaprej izključujejo kakršnokoli sodelovanje z nami, ki nas obtožujejo sovražnosti, to odlično počnejo sami. Samo poglejte retoriko Mira Cerarja, Karla Erjavca in drugih, ki sva jih tudi prej že omenila.

Boris Cipot