Lucija Ušaj: Sem kot sem, takšna sem se rodila

Ljubljansko odvetnico Lucijo Šikovec Ušaj je strokovna pravna javnost v zadnjih letih večkrat uvrstila med deset najbolj vplivnih pravnikov v Sloveniji. Na sodišču je branila in ubranila Romana Leljaka, ko ga je zaradi domnevne razžalitve tožil nekdanji načelnik Udbe Janez Zemljarič, odmevna pa je bila tudi pravda proti postojnjski porodnišnici, ko je sodišče njeni stranki priznalo terjatev v višini milijon evrov zaradi zapletov pri porodu. Sicer pa je Lucija Ušaj v odvetniških vodah dobrih 30 let.

Lucija Šikovec Ušaj, na vašem twitter profilu imate zapisano: “Samostojna odvetnica, preveč načelna, da bi bila res bogata”! Je bila načelnost tista, da se podajate v boj za glasove volivcev na predčasnih državnozborskih volitvah? 

Da, lahko bi se tudi tako reklo. Enostavno pride čas, ko moraš pokazati, da stojiš za svojimi besedami. Če bo moja kandidatura pripomogla SDS, tudi, če ne bom izvoljena, sem naredila tisto, kar mislim,da je prav.

Še za trenutek ostaniva pri zapisu vašega tw profila. Ste se za pravo in advokaturo odločili zato, ker ste želeli svet rešiti krivic? 

Zakaj sem se odločila za pravo? Več razlogov je bilo, noben pa ni bil tisti, ki ga nasploh pripisujejo pravnikom. Namreč veljalo je, da se na pravo vpišejo tisti, ki so slabi matematiki. Matematiko sem imela rada, sem jo razumela in me je očarala. Matematika je logična, vsaj na tistem nivoju, ki smo ga imeli mi v gimnaziji, pravo pa bi moralo biti tudi.  Žal pravo vse bolj postaja domena tistih, ki jim je matematična logika tuja, to vidim v sodbah in zakonodaji. Odvetništvo pa mi je bilo dejansko položeno v zibko. Vedno sem bila rada na okopih. Vedno za sošolce in prijatelje, nikoli zase.
Pride čas, ko si upaš povedati tudi širšemu krogu ljudi, kaj misliš in kaj misliš, da je pav. TW to omogoča. Jaz se nisem spremenila, spremenila se je komunikacija. Takšni, kot sem jaz, nismo imeli dostopa do medijev, TW nam sedaj daje možnost, da nas slišijo ostali. Lahko se strinjajo, lahko ne, upam, da vsaj malo razmislijo.

Odvetnikov, ki v ospredje postavljate načelnost,  je v Sloveniji zelo malo.  Kolikor poznam odvetniško sceno, se ta bolj spogleduje z bogastvom in manj z načelnostjo!? Že dober dan ima svojo tarifo?!

Kar se tiče kolegov, jih v resnici ne poznam tako dobro kot bi kdo mislil. Včasih smo se vsi poznali, moja številka s katero sem bila vpisana v Odvetniško zbornico je bila 240. Sedaj je odvetnikov vsaj za kak 1000 več, da o kandidatih, pripravnikih in ostalih, ki se tržijo kot pravni strokovnjaki niti ne govorim. Ali so dragi? Mogoče, čeprav vsaj moja generacija ni izgubila socialne note. Vendar je vseeno potrebno živeti, plačevati zaposlene, prostor, material ipd. Zastonj žal tudi jaz nisem in niti ne smem biti.

V svojih twitih ste neposredni, neizprosni, tarča pa sistem in aktualni šentflorjanski režim, ki mu ne prizanašate, ko je govora o rabotah njegovih eksponentov. Pri vas imajo krivice ime in priimek! Zelo pogumno, bi dejal. Se pogosto zgodi, da po tem, ko zapustite sodno dvorano, nezadovoljni nad odločitvijo sodnika(ce), slečete rjavo odvetniško ogrinjalo in si date duška na TW ali pa v kolumnah, ki jih objavlja tednik Demokracija? 

Ko smo živeli v Jugoslaviji, na koncu, smo dejansko bili bolj glasni z zahtevami po spremebah režima kot si to upajo nekateri danes. Krivice se dogajajo, dogajajo se nesreče, marsikdo je na kak nenavaden način onemogočen, če ima družino ga je strah. Ta demokacija je dejansko diktatura iz prejšnjega stoletja, le zavita v svetleč papir. Veliko ljudi mi izreče čestitke, da si upam povedati kaj na glas. To me v resnici zaboli. Ta strah, ki ga čutijo ljudje je poraz demokracije. Ja, tudi besna znam biti in ostra. Ker je čas, da se nehamo sprenevedati, da je vse v redu, da je v redu, da nam Kučan in njegova banda postavljajo predsednike države ali vlad. Mislim,da je čas za pokončne in načelne ljudi. No, malo vas bom popravila, naša toga je barve terana in ne rjava. Žlahtna je in jaz je ne bom oskrunila, čeprav mi nekateri kolegi tudi to znajo očitati.

Zato vas raje iz previdnosti ne bom pobaral za mnenje o padli Cerarjevi vladi, o trojčku Cerar, Židan, Erjavec! Menda v strahu pred zmago SDS in Janeza Janše na volitvah 3.6., znova rinejo v koalicijsko posteljo, čeprav so se v zadnjih tednih ločili od postelje in mize! 

Postelja vse pogliha, so včasih rekli. Žal, iz izkušenj pri mojih strankah povem, da ne pogliha. Mogoče za dan ali dva, na dolgi rok pa prav gotovo ne. Lezejo skupaj, ker jih je strah, ker vedo kaj so delali. Mislim, da okoliščina, da se seje te vlade niso snemale, pove marsikaj, se da pa marsikaj rekonstruirati. In tega jih je strah, zato so skočili skupaj pod odejo. Še pred mesecem so pljuvali drug čez drugega.

Kaj vas je navedlo, da kandidirate na listi SDS in kdaj je padla ta odločitev. Če zaradi načelnosti niste bogati, s plačo državnozborske poslanke bo možnost za obogatitev še manjša, dela pa nič manj? 

Za odvetnika s preko 30 letno prakso in utečeno pisarno seveda služba v DZ ni nagrada. Tudi delo poslancev ni nagradni dopust, ki bi bil za povrhu še dobro plačan. Čeprav prav Šarec svojo listo trži kot loterijsko srečko s katero za 1000 evrov lahko zadaneš sedež v parlamentu. 

Potrebno bo očistiti štalo na vašem področju, torej pravosodju. Pravosodje/krivosodje, prvo in drugorazredni državljani, različni metri pri obsodbah za praktično enaka kazniva dejanja, kršenje človekovih pravic….še bi lahko našteval. Je potrebno spremeniti sistem zakone ali pa ljudi? 

Kar se tiče pravosodja, je potrebno veliko postoriti, vendar se da. Imam veliko idej, ki, verjamem, niso slabe, so uresničljive in bi marsikaj izboljšale. Predvsem pa bi vsi, stranke in odvetniki, ohranili dostojanstvo. zaenkrat nam ga jemljejo, sodišča, Ministrstvo za pravosodje  in tudi naša lastna zbornica.

Medijska scena je ostala v primežu omrežja globoke države, čeprav so v njih po večini novinarski obrazi, ki so bili vzgojeni že v samostojni Sloveniji, miselni procesi pa jim delujejo kot da so sredi osemdesetih, za časa bivše socialistične Jugoslavije, ko je bila partija tista, ki je rekla, kaj je belo in kaj rdeče.

Kar se tiče medijske scene, je ostala enaka z manjšim razočaranjem, to je revijo Reporter. Mislila sem,da bodo fantje ostali fantje, načelni, hrabri. Sedaj pa ne vem, ali sem se motila od začetka ali pa so se spremenili…Kakorkoli, Demokracija je postala boljša, pojavila se je Nova TV, tudi VV Faktor je osvežitev, nenzadnje pa vrsta spletnih časopisov, tudi vaš, Peter Jančič, razni blogi. Demokracija ni več zaprta, samo misli ljudi so še v primežu strahu…Ampak, ne obupajva!

Do volitev sta slaba dva tedna, kampanja na višku, Lucija Ušaj pa še vedno v odvetniškem pogonu? Kaj pa vaša kampanja? 

Moje delo je moja kampanja. Žal, drugače ne gre. In pa kolumne in TW. Meni sodniki ne preložijo obravnave, niti če sem poškodovana in se ne morem obleči, da bi mi jo zaradi kampanje?? Ha, ha, ha, pa tudi strank nočem zapostavljati. Kot pravi francoski pesnik : Sem kot sem, takšna sem se rodila…

Boris Cipot