Pol ure vožnje z ladjo in pol ure od raja do pekla. Pa kljub temu negujejo napis »odrešenika«.

Sveti Grgur je nenaseljen otok v Jadranskem morju, ki pripada Hrvaški. Otok leži v Kvarnerskem zalivu. Njegova površina je 6,37 km². Najvišji vrh je 225 mnm visoki Standarac. Dolžina obalnega pasu meri 14,528 km. Otok leži v Kvarnerskem zalivu med otokoma Prvić na severovzhodu in Rabom, ki leži 1 km južno od Grgurja.

Zakaj se o obstoju ženskega političnega taborišča na otokih Sveti Grgur in Goli otok, kjer je bilo med letoma 1950 in 1956 izmenično priprtih in mučenih okoli 860 žensk, obtoženih povezav z Informbirojem, malo ali nič govori? Se ni smelo do smrti nekoga v čigar imenu so bile te ženske obtožene, zaprte in izstradane.  Bilo jih je od vsepovsod iz takratne države, tudi ženske iz Slovenije so bile »zastopane«.

Na Sv. Grgur  so bile pripeljane, poprej pa  spoznane kot sovražnice takratne države,  zatem podvržene nenehnemu fizičnemu in psihičnemu pritisku in bile razčlovečene, potem ko so bile poslane na družbeno koristno delo v izolacijo in na spreobrnitev. Veljalo je, da četudi so bili izpuščene, »informbirojevke«  nikoli niso  bile svobodne. Vsaka je imela svojo »senco«  ki je bila daljša od njene lastne, ki jo je spremljala in strašila in prenekatero  tudi do konca ugonobilo.

Zareze v spomin in krute usode prenekatere od »domorodk« na otoku so bile zelo  globoke in hude. Tudi na njihove svojce  so pustile posledice. Stigmatizacija jih je udarila s »partijskim« kladivom.

Zaenkrat je to  samo poletna enodnevna kopalna relacija. Kdaj bo nastopila očitna in vidna oživitev se ne ve, pravzaprav ni kompetentnega sogovornika ki bi  rekel »naredili bomo vse da bo to do takrat in takrat. Da je preklet kraj pove tudi poskus naselitev jelenov in srn na otok. Te se držijo priobalnega dela, malo  se pasejo malo pa čakajo na »priboljške« od turistov in kopalcev.

Dva povsem različna občutka bosta prisotna ob vsakokratnem obisku, tukaj in na bližnjem »Golem«. Za ene razgiban dan,  za poznavalce pa cmok v grlo kot edino doživetje  in opomin na to kaj se je tam dogajalo  v omenjenem  neizpodbitnem krutem času.

Seveda je pa zato Baška, pristan, čeprav nedaleč vstran balsam za duš. Bog je tudi sam vedel da mora vmes natrositi nekaj otokov in otočkov, da skrije krute in neodpustljive človeške napake in zaslepljenosti ljudi , ki so svojim lastnim ljudem nanesli toliko gorja.

Naj bo to v spomin in opomin  za vse, ki so dvignili roko na sočloveka, da se to ne sme nikoli več  zgoditi.

Vane T. Costa