Kolumna Živeti delovno srečo – Ljudje so v svojem bistvu dobri
Zaupanje osrečuje ljudi. Srečni ljudje pa se obnašajo drugače in njihovo obnašanje vpliva na družbeno strukturo in kulturo, vpliva na poslovanje podjetij in stanje v državi. Ljudje s seboj nosijo svojo energijo, čustva, značilnosti, ki vplivajo na druge, ter se z njimi povezujejo. Zaupanje je ključno tudi pri ustvarjanju uspešnega pozitivnega delovnega okolja. In obstaja, ko verjameš v tisto najboljše v ljudeh. Da si pridobimo zaupanje, moramo najprej mi zaupati sodelavcem in z njimi ravnati kot z ljudmi.
Zaposleni v organizacijah z visokim zaupanjem so bolj produktivni, imajo več energije za delo, bolje sodelujejo med seboj, v organizaciji ostanejo zaposleni dlje časa. So manj podvrženi stresu, bolj zdravi in bolj srečni so v življenju. Vse to pa spodbudi uspešnejše delovanje.
Ko je zaupanje prisotno, se ljudje počutijo varno. Da lahko povedo, kaj mislijo, drugi pa se jim pri tem ne bodo posmehovali. Da lahko tvegajo in pri tem vedo, da je dejstvo, da vsi delamo napake, sprejemljivo. Da je to, kar povedo, zaupno in ne bo razširjeno zunaj ekipe, če tega ne želijo. Zaupanje torej lahko opišemo tudi kot občutek varnosti, ki ga spremlja prepričanje, da je nekdo ali nekaj zanesljiv in pošten.
Zaupanje gradi kredibilnost. Ko ti ljudje zaupajo, bolj verjetno zaupajo v tvoje sposobnosti, strokovnost in presojo. To je lahko še posebej pomembno, ko poskušaš pridobiti nove stranke ali graditi svojo znamko. Zaupanje vodi do boljšega sodelovanja, do boljše komunikacije, povečane produktivnosti in boljših rezultatov za vse. Ko nekomu zaupamo, bomo bolj verjetno tvegali z njim. To je lahko še posebej pomembno v poslu, kjer tveganje vodi do novih priložnosti in povečane rasti.
Foto: canva.com
Nezaupanje je trenutno privzeto čustvo družbe.
Več kot 20 let Edelmanov barometer zaupanja raziskuje vpliv, ki ga ima zaupanje na družbo – koliko ljudje zaupajo korporativnemu in vladnemu sektorju, medijem ter nevladnim organizacijam. Zaupanje je tista ultimativna valuta v odnosih, ki jih vse naštete ključne institucije gradijo z deležniki.
Letošnje poročilo je pokazalo, da so podjetja tisti (edini) del družbe, ki ga sodelujoči vidijo kot najbolj kompetentnega in etičnega. Zato od njih pričakujejo, da bodo prevzela vodilno vlogo pri obnovi zaupanja, ki v zadnjih letih močno pada.
Menijo, da bi se le ta morala bolj aktivno vključiti v družbena vprašanja kot je recimo raznolikost, enakost in vključenost (DEI) ali pa klimatske spremembe ali prekvalificiranje zaposlenih, čeprav s tem tvegajo, da se preveč povežejo s politiko, sploh ko gre za bolj sporna vprašanja. Od vodij v podjetjih pričakujejo, da bodo glede številnih ključnih vprašanj zavzeli javno stališče in da bodo odigrali pomembno vlogo pri krepitvi naših družb.
Takšno mnenje je v veliki meri posledica dogajanja v zadnjih treh letih, ko so se podjetja najprej izkazala v času pandemije. Takrat se jih je velik delež resnično zavzel za svoje zaposlene, bili so najbolj verodostojen in profesionalen vir informacij, prav tako so se izjemno prilagodila, da so zadostila nenavadnim novim potrebam trga.
Edelmanov barometer zaupanja pravi, da najbolj vplivajo na nivo zaupanja dejanska in pričakovana gospodarska uspešnost, neravnovesje in polarizacija v družbi ter porast dezinformacij in lažnih novic. Prav slednje je v času pandemije naraslo hitreje kot leta poprej in sprožilo t.i. infodemijo (epidemija informacij, predvsem lažnih).
Foto: canva.com
Letošnji barometer zaupanja je pokazal tudi, da se ljudje bojijo za svojo ekonomsko prihodnost. Samo 40% sodelujočih je bilo mnenja, da bodo oni in njihove družine čez pet let na boljšem; to predstavlja padec za kar 10 odstotnih točk, v primerjavi z lanskim letom. Ljudi skrbi njihova varnost, sploh tiste v bolj razvitih državah, kjer tudi znotraj države prihaja do precejšnje polarizacije glede prihodkov prebivalcev. In posledično se polarizira tudi stopnja zaupanja v ključne družbene institucije; pri tem vlada in mediji (tako tradicionalni kot družabni) ponovno beležijo občuten padec. Opaziti je, da prebivalci istih držav živijo v zelo različnih realnostih in to lahko na dolgi rok vodi do izgube skupne identitete. To podpira tudi ugotovitev, da skoraj dve tretjini sodelujočih opažata, da v družbi vlada izjemno pomanjkanje vljudnosti in medsebojnega spoštovanja.
Podjetja, ki trenutno edina veljajo za kompetentna in etična, veljajo tudi za najbolj zanesljiv vir informacij. Sodelujoči bolj zaupajo tistim, ki so v njihovi bližini, torej na lokalnem nivoju, kot pa tistim, ki so oddaljeni od njih (recimo v podjetjih, ki delujejo na različnih lokacijah, manj zaupajo tistim, ki delajo na sedežu podjetja in običajno nimajo preveč stika z realnostjo, ki se dogaja na posameznih lokacijah).
Zaupanje je ključen element pri gradnji in vzdrževanju uspešnih in trajnostnih odnosov. Če ga ni, težko poslujemo drug z drugim in to lahko vodi do številnih izgubljenih priložnosti, zamujenih prodaj in poškodovanega ugleda.
Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče
*******************************************************************************
Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Celostne programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 25-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje, Alma Mater Europaea – ECM, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.
Ambasadorji delovne sreče verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.
Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.
Kontakt:
e-naslov: [email protected]