Podnebna konferenca v Madridu s povsem neambicioznimi zaključki

Kot poroča portal Euronews, se je konferenca v španski prestolnici končala s skromno deklaracijo in neambicioznim klicem državam. 196 delegatov je sprejelo okvirni dogovor o podnebju, s katerim so države pozvali k sprejetju višjih ciljev za omejitev izpusta toplogrednih plinov in pomoči revnim državam, ki že občutijo podnebne spremembe.

Vendar pa so ključni dogovor o svetovnem trgu ogljika prestavili na podnebno konferenco, ki bo naslednje leto v Glasgowu na Škotskem. Trg ogljika je primerljiv s trgovanjem z emisijami v EU-ju, saj lahko države z manj izpusti prodajajo pravice državam z več izpusta.

Dvotedensko podnebno konferenco, ki bi se morala končati v petek, so delegati podaljšali za 40 ur, zaradi česar je bila konferenca v Madridu med najdaljšimi v 25 letni zgodovini.

V okviru aktualnih razprav o KLIMATSKIH SPREMEMBAH kot posledici onesnaževanja ozračja oz. izpustov CO2, tudi na končani konferenci Združenih narodov v Madridu, velja spomniti na naslednji dogodek:

Junija 2007 je tuje veleposlanike v Atenah tedanji Predsednik Vlade Grčije  povabil na srečanje in pogovor z Al Gorom, okoljskim aktivistom, nekdanjim podpredsednikom ZDA, dobitnikom Oskarja za dokumentarni film “Neprijetna resnica” ter pozneje tudi Nobelove nagrade za mir.

Ob tej priložnosti je Gore med drugim povedal, da učikovit spopad z onesnaževanjem ozračja in klimatskimi spremembami ne bo mogoč brez aktivnega sodelovanja Kitajske in Indije kot največjih držav po številu prebivalcev in onesnaževalk okolja.

Aktualni podatki kažejo, da so od sprejetja “Kjotskega protokola” leta 2005 izpust CO2 najbolj zmanjšale ZDA (za 12%), Nemčija (za 11%) in Japonska (10%), medtem ko ga je Indija povečala za 105,8%, Kitajska pa za 54,6%!

Znanstveniki so izračunali, da bi se morali izpusti emisij zmanjšati za 7,6 odstotka letno, začenši naslednje leto, če bi želeli doseči cilj Pariškega podnebnega dogovora in zvišanje povprečne letne temperature za manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje oziroma za prizadevanj k 1,5 stopinjam Celzija.

Trenja na podnebni konferenci so izbruhnila med manjšimi državami (ki trdijo, da znova niso bile slišane) in državami v razvoju, ki so med večjimi onesnaževalkami okolja.

Gospodarstveniki menijo, da bi dovolitev podjetjem in bogatim državam, da vlagajo v ukrepe za zajezitev izpusta emisij v ozračje, kot je zaščita gozdov, v revnejših državah lahko postal ključni ukrep pri zniževanju emisij pod pogojem, da je takšno ravnanje pregledno.