Nekategorizirano

Oddahnite od COVID-19, skuhajte si kavo

Skodelica odlične, vroče črne kave je vedno »pomirjevalo«. Tako lahko tudi v teh dneh epidemije COVID-19 umiri našo notranjo tesnobo in pomiri vzvalovano družinsko resničnost.

Vendar je potrebno kavo skuhati pravilno! Priprava kave v jekleni ali bakreni džezvi je pri nas najbolj običajen način priprave kave. Zato sem bom v prispevku omejil nanj. A najprej moram poudariti, da je zelo pomembno, da voda ne zavre. Če kavo damo v vrelo vodo, se iz nje sprostita kemikaliji, ki povečata raven holesterola v krvi in s tem tudi nevarnost za bolezni srca. Sicer je med strokovnjaki še vedno veliko razprav o tem ali kava škodi ali ne. V zadnjem času se nagibajo k temu, da je kava koristna za naše telo. Vsekakor je pomembno, da ne pretiravamo s pitjem kave. Ena do dve kavni skodelici na dan sta dovolj.

Pa poglejmo nekaj načinov priprave kave v džezvi. Najprej se moramo dogovoriti o količinah. Ena kavna skodelica je 0,7 – 1,0 deciliter vode. Kave zajamemo za dve zvrhani kavni žlički, kar je okrog 7 gramov kave. Sladkor vedno dodajamo po želji. Sam menim, da je potrebno kavo piti brez sladkorja, saj le tako občutimo pravi okus in aromo kave. Ob kavi vedno serviramo še kozarec navadne vode, ker je kava diuretik (odvajalec vode iz telesa) in je potrebno izgubljeno vodo nadomestiti.

PO TURŠKO

Vodo in kavo damo v džezvo in jo postavimo na grelno telo (indukcija, plinski gorilnik, električna plošča). Nato pričnemo s segrevanjem. Kave med tem ne mešamo, saj se sama združi z vodo. Ko se vsebina začne dvigovati, džezvo odmaknemo z ognja. Kuhano kavo prelijemo v skodelico in počakamo pol minute preden serviramo. Sladkor po želji dodamo na koncu pred vlivanjem v skodelico.

PO SRBSKO (DOMAĆI NAČIN)

V džezvo vlijemo le toliko vode, da je za eno skodelico kave. Torej se vsaka skodelice kave za posameznega pivca kave kuha posebej. Vodo segrevamo in počakamo, da se z dna  pričnejo dvigovati mehurčki. Džezvo odmaknemo z ognja in vanjo dodamo dve zvrhani čajni žlički kave ter pomešamo. Nato prelijemo v skodelico in počakamo pol minute preden serviramo. Po želji lahko džezvo ponovno postavimo na grelno telo, da se vsebina rahlo dvigne. Sladkor po želji dodamo na koncu v skodelico.

PO BOSANSKO

Vodo segrejemo v drugi posodi, lončku do vretja. Torej, da se iz dna začnejo dvigovati majhni mehurčki. Med tem damo dve čajni žlički kave v džezvo in dodamo za noževo konico soli. Nato kavo na ognju rahlo popečemo, da zadiši. Šele nato jo prelijemo z vročo vodo in premešamo. Po želji lahko džezvo ponovno postavimo na ogenj, da se vsebina rahlo dvigne. Prelijemo v skodelico in počakamo pol minute. Sladkorja ne dodajamo v kavo. Uporabimo sladkor v kocki, ki ga priložimo na krožnik ob skodelici. Namesto sladkorja lahko priložimo bosansko/turško specialiteto rahatluk.

Tukaj je še varianta, da se sladkor na začetku segreje v džezvi in karamelizira, nato se doda kava. Ko zadiši, jo takoj prelijemo s toplo vodo.

PO GRŠKO

Grki imajo različna poimenovanja glede na dodano količino sladkorja in kave: SKETOS – Samo kava brez sladkorja; VARIS – močna, 2-3 žličke kave, 1 žlička sladkorja; ELAFRIS – lahka, 1/2-1 žlička kave, 1 žlička sladkorja; GLYKOS – sladka, 1 žlička kave, 2 žlički sladkorja; VARIGLYKOS – močna in sladka, 3 žličke kave, 3 žličke sladkorja in NE KE OHI – ja-in-ne, 1 žlička kave, 1/2 žlička sladkorja. Sicer kuhamo za vsakega kavopivca posebej. V džezvo nalijemo za eno skodelico vode, dodamo želeno količino kave in sladkorja. Grejemo, da se vsebina dvigne, odstavimo in prelijemo v skodelico.


							 

O drugih načinih kuhanja kave bom spregovoril v naslednjem prispevku. Za konec pa dodam še dogodivščino, ki sem jo ob kuhanju kave doživel maja 2011 v Londonu.

MOŠKI NE ZNAMO KUHATI KAVE

Obisk v Londonu je bil posledica mojega članstva v Rotary klubu Maribor – Park. Naš klub pri dobrodelnih aktivnostih sodeluje še s tremi klubi iz tujine, Bern – Rosengarten iz Švice, Berlin – Funkturm iz Nemčije in Westminster – East London iz Anglije. Tako je naša delegacija odpotovala na sestanek prijateljskih klubov v London.

Naša prijateljica Milena je našla poceni in zanimivo prenočišče. To je »Naš dom«, ki ga za slovensko katoliško misijo v Londonu že vrsto let vodi župnik Stanislav Cikanek na 62 Offley Road v južnem Londonu, ki je stara, klasična angleška hiša, ozka in visoka tri nadstropja. Tretje nadstropje je na podstrešju, do koder vodijo strme, enoramne stopnice. V pritličju sta še sprejemnica in dnevna soba, v kleti je kuhinja, ki je na voljo vsem »stanovalcem«. Klet je po angleški navadi odprta proti ulici, saj je pod nivo ceste vkopana odprta terasa. Na drugi strani pa je iz kuhinje prehod na vrt, ki je ozek in redko obsijan s soncem.

Dom je bil kar precej zaseden. Zakonski par, ki je bil z nami, je dobil posebno sobo. Naše prijateljice so bile nastanjene na skupnih ležiščih pod streho. Le sam sem bil problem. Bil sem edini moški brez spremljevalke in me na skupna ležišča med ženske pač niso mogli namestiti. Župnik je problem rešil tako, da so mi pomožno ležišče postlali kar v dnevni sobi na kavču. Tako sem dobil najboljše možno prenočišče med vsemi obiskovalci.

Zjutraj sem bil med prvimi v kuhinji, saj moram na začetku dneva popiti kavo. Tam je na policah vsa posoda in vsebina hladilnika brez omejitev na voljo gostom. Seveda je dobro, da se tudi sam zahvališ za gostoljubje in v hladilnik prispevaš kakšen priboljšek za druge obiskovalce.

Takoj sem opazil »velik problem«, saj ni bilo na voljo nobene džezve za kavo, temveč le veliki lonci. Problem sem rešil tako, da sem v skodelico nasul dve žlički kave, v velikem loncu zagrel vodo in nato toplo vodo prelil po kavi v šalici, premešal in počakal, da se je »skuhala« ter spil. Namesto klasične turške kave sem si pač pripravil kavo kot poparek. Na tak način tudi pripravijo kavo za okuševalce kave na sejmih in ocenjevanjih kave.

Med tem so se v kuhinjo nagnetle tri stanovalke. Nenadoma so obmolknile in brez besed opazovale, kako si pripravljam kavo. Ko sem zaključil, je ena izmed njih na glas pripomnila:

»To pa še nisem gor jemala! Vidim, da moški ne vejo, kako se kava kuha!«

Pripomba me je najprej prizadela, potem pa sem se zasmejal.

»Draga gospa, obstaja kar nekaj načinov kuhanja kave. Klasično, kot mi rečemo po turško. Potem je način, ki mu pravimo poparek. To sem sam zdaj naredil. Obstaja še bosanski način, kjer zmleto kavo zapečeš na vročem ognju s ščepcem soli in nato preliješ z vrelo vodo. To imam najraje, a tukaj ni primerne posode za to. Ob tem je še srbski in grški način. Ne smem pozabiti tudi na filter kavo in na klasični gostilniški espresso.«

Tri gospe so nekaj časa strmele proti meni. Potem so se obrnile in zginile skozi vrata. Zunaj s hodnika sem slišal tisto, ki je prej dala pripombo, kako pravi svojima prijateljicama:

»Saj sem ti rekla, da moški ne znajo kuhati kave!«

 

Pripravil Andy

Mogoče vam bo všeč