Ob mesecu požarne varnosti: Posodobitve proizvodnje s požarnovarnostnimi sistemi v Cinkarni

Da je za velike ali večje proizvodno in logistično zahtevne sisteme pomembno da so tudi na področju požarne varnosti vedno na najvišji možni ravni strokovno in z opremo na najvišji možni ravni,  prič tudi posodobitev požarno varnostnega sistema v celjski Cinkarni.

Arhivski prostori s ključno dokumentacijo za nemoteno delovanje procesov imajo  pri njih po novem vgrajen sistem za avtomatsko gašenje požara. Z njim so posodobili še nekatere druge obrate, proizvodnja titanovega dioksida pa je pripravljena tudi na vgradnjo varnostne razsvetljave.

Zavedajo se namreč, da nesreča nikoli ne počiva, zato želijo storiti, kar je v njihovi  moči, da odpravijo možnosti nastankov požarov, ter se izobražujejo in nameščajo ustrezno protipožarno opremo. Sistem avtomatskega gašenja požara deluje tako, da ob zaznani nevarnosti signal potuje v nadzorni prostor. Na zaslonu izpiše lokacijo, kjer se je požarni javljalnik sprožil. Tako je mogoče požar odkriti v zgodnji fazi razvoja in hitreje reagirati, s tem pa se zmanjša verjetnost vpliva na zdravje ljudi, okolje ali premoženjsko škodo.

Takšen sistem že imajo glavni laboratorij, celotno centralno skladišče, del proizvodnje, arhiv, letos  še načrtujejo oziroma pričakujejo, da ga bosta dobili še proizvodnja titanovega dioksida in del operativnega vzdrževanja.

Varnostna razsvetljava za hitrejšo in varnejšo evakuacijo zaposlenih

Proizvodnja titanovega dioksida bo letos dobila tudi novo varnostno razsvetljavo. Če bi npr. požar povzročil izpad elektrike, se bodo nove luči samodejno vklopile. Z lastno baterijo zmorejo 3 ure osvetljevati evakuacijske poti, s tem pa je omogočena hitra in varna evakuacija ter izboljšani pogoji za posredovanje intervencijskih enot. V proizvodnji pigmenta bo vgrajenih približno 320 svetilk, naložba je vredna 66.000,00 €. Prihodnje leto bodo takšno varnostno razsvetljavo dobili še nekateri drugi obrati.

Cinkarna ima sicer zaposlenih 12 gasilcev in 3 telefoniste. Ti letno izvedejo taktično vajo ukrepanja ob izrednem dogodku in evakuacijo ljudi iz vsaj 8 različnih objektov. Večkrat potekajo tudi manjše vaje z namenom preverjanja hitrega odzivanja in ukrepanja.

Prenekateremu laičnemu opazovalcu se večkrat ali mnogokrat tovrstna izpopolnjevanja zdijo neka rutina, ponavljanje zaradi zadostovanja nekim zapisanim  cikličnim izobraževanjem, kontroliranjem ali  vadbam  na »suho«. Pa vendar iz izkušenj kaže, da so takšne vaje, obnove tehnike, znanja pa tudi stroški, ki morda gredo reda velikosti  200-300 tisoč evrov  minorni v primerjavi z grožnjo  ki je merljiva v milijonih.  Ob vseh sistemih, javljanja z pomočjo avdiovizualne tehnike ter rednim preizkusom se varuje, privarčuje in ohranja trud mnogih generacij.  Obenem se ustvarja klima za delo  in prispevanje k razvoju ki je bistvenega pomena za prihodnost  dejavnosti v lokalnem in globalnem okolju.

Vane T. Costa